Pogovorno omizje v okviru projekta »Ravne, Zdravo mesto«: 'Naravne nesreče in duševne težave. Kako naprej?'

Zgodovina je najboljša učiteljica, če se ji seveda pustimo učiti. In zgodovina nas opozarja, da so naravne nesreče pri nas realnost. Denimo poplavam v Sloveniji je podvrženih in s tem poplavno ogroženih več kot 300.000 hektarjev površin. Tako je že pred skoraj dvema desetletjema opozorila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki je poudarila, da se podnebje hitro spreminja in da bodo močnejši padavinski cikel in vremenske skrajnosti, nedvomno tudi del slovenske prihodnosti.

Kako bo s tem opravila narava, bomo vsaj skušali s preventivnimi posegi vplivati mi, kako pa bo vse kar nas čaka predelal in prebavil človek?

Na pogovornem omizju pod pokroviteljstvom župana Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaža Rožena, z naslovom 'Naravne nesreče in duševne stiske. Kako naprej?', so sodelovale: Petra MIHELIČ MOLIČNIK, dr. med. specialistka psihiatrije, psihiatrinja Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem, ZD Ravne na Koroškem; Jerneja LORBER, univ. dipl. soc. ped., regijska koordinatorica za duševno zdravje, NIJZ OE Ravne na Koroškem; Rolanda JELEN, strokovna delavka na CSD enota Ravne na Koroškem; Magdalena PIKO, predsednica Območnega združenja Rdečega križa Mežiške doline; Marija PRIKERŽNIK, pastoralna asistentka in predstavnica Župnijske Karitas Ravne na Koroškem; Petra JOVAN, magistrica sociologije, strokovna delavka v programu Zagovorništvo v društvu Altra - Enota Prevalje in vodja Enote Prevalje; Darja ČEPIN, strokovna sodelavka Občine Ravne na Koroškem in Mojca ERJAVEC, občinska svetnica, članica mreže Evropske komisije Gradimo Evropo, nekdanja vodja kabineta Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti.

V konstruktivnem dialogu so se predstavnice pristojnih institucij osredotočile na povezavo med naravnimi nesrečami in duševnimi stiskami, ki jih povzročajo. Naravne nesreče kot so bile nedavne poplave, z zalitimi domovi, evakuacijami prebivalcev in ogrožajoča plazovita območja vplivajo na naše čustveno počutje/ravnovesje in duševno zdravje. Razprava je tekla o intenzivnih čustvih, s katerimi se soočamo v takih situacijah ter o dolgoročnih posledicah, ki jih prinašajo.

Kot so izpostavile sogovornice je pomembno spoznanje, da so duševne stiske po naravnih nesrečah »normalne«/pričakovane in da se ne smemo sramovati ali zanemarjati svojega čustvenega počutja. Medsebojna podpora, tako družinska kot skupnostna pa je, kot navajajo strokovnjakinje, ključnega pomena za okrevanje. Poudarili smo tudi pomembnost iskanja strokovne pomoči, kot je psihološka pomoč ali terapija, ki nam lahko pomaga pri soočanju s stiskami ter širšega naslavljanja vprašanja duševnega zdravja.

Evropska komisija je 7. junija 2023 sprejela sporočilo o celovitem pristopu k duševnemu zdravju, ki bo državam članicam in deležnikom v pomoč pri hitrem ukrepanju za reševanje izzivov na področju duševnega zdravja. Po obsežnem posvetovanju z državami članicami, deležniki in državljani je bil razvit celovit, v preprečevanje usmerjen in večdeležniški pristop k duševnemu zdravju.

Pomemben dejavnik, ki bo v prihodnje na preizkušnji je, kako dobro smo ozaveščeni o duševnih stiskah, ki jih povzročajo naravne nesreče, ter o tem, kako, kje, kdaj in pri komu poiskati ustrezno pomoč in podporo.

S pomočjo izobraževanj, delavnic in usposabljanj lahko ljudi, tako strokovne službe, prostovoljce kot laike, opolnomočimo, da razvijejo veščine za obvladovanje stresnih situacij, povezanih z naravnimi nesrečami.

Kot se je izkazalo v nedavni povodnji je izjemnega pomena tudi mobilizacija skupnosti: spodbujanje sodelovanja in pomoči med prebivalci, organizacijami, lokalnimi oblastmi in humanitarnimi organizacijami, ki je ključno za zagotavljanje potrebne pomoči in podpore. Prva ponujena pomoč s strani soseda, sokrajana, sodelavca,… bodisi kot razbremenilni pogovor ali s sočutjem izkazana podpora, pa se je na terenu izkazala za najbolj učinkovito prvo pomoč.