Vrste slovenskega medu

Med je živilo, ki ga pridelujejo medonosne čebele (Apis mellifera) iz nektarja in mane. Nektar je sladek sok iz cvetov. Sestavljen je iz vode in sladkorjev. Mana je sladka tekočina, ki jo izločajo drevesne uši in kaparji. Čebele mano in nektar zberejo, pomešajo s svojimi izločki in shranijo v panju. Tako zbrana snov se v panju suši in zori. S tem nastane med.

Glede na izvor delimo med v dve skupini: cvetlični med in manin med. Cvetlični med je pridobljen iz nektarja. Med cvetlične medove uvrščamo akacijev, ajdov, cvetlični med in med oljne ogrščice, delno tudi lipov med. Med iz mane je pridobljen iz izločkov insektov na rastlinah ali iz rastlinskih izločkov. Med manine medove uvrščamo smrekov, hojev, gozdni, lipov in kostanjev med.

Za posamezno vrsto medu so značilne določene senzorične lastnosti, ki se med vrstami močno razlikujejo. Zaznamo razlike tako v videzu, barvi in kristalizaciji kot tudi v vonju, okusu in aromi.

Slika 1: raznolikost slovenskih vrst medu (vir: arhiv ČZS).

Akacijev med: je zelo svetle barve in bister. Za akacijev med je značilno, da ne kristalizira. Je močno sladkega okusa z nežnim vonjem in aromo, ki spominjata na satje, akacijevo cvetje, vaniljo, sveže sadje ali cvetlice.

Cvetlični med: je po videzu precej raznolik. Od zelo svetle slamnato rumene barve do rjavo jantarne. Večinoma je moten, vendar to ni pravilo. Nagnjen je h kristalizaciji. Po okusu je močno sladek, lahko tudi rahlo kisel. Značilen je pekoč pookus po sladkem. Vonj in aroma spominjata na sveže ali kuhano sadje, cvetlice, mlečne bonbone ali karamel.

Med oljne ogrščice: je umazano bele do svetlo rumene barve in kristaliziran. Značilni so fini kristali. Je močno sladek. Vonj in okus spominjata na repico, zelje ali kompot. Prisoten je lahko odbijajoč vonj po hlevu ali po postanem.

Lipov med: je svetlo rumene barve z zelenim sijem. Lahko je tako v tekoči kot kristalizirani obliki. Je precej sladek, zaznamo lahko tudi nekaj grenkobe. V vonju in aromi moramo zaznati svežino, ki spominja na mentol ter lipovo cvetje ali zelišča.

Kostanjev med: značilna je temnorjava barva z rdečim sijem in bistrost. Značilno je, da ne kristalizira. V okusu moramo zaznati sladkost in močno izraženo dolgotrajno grenkobo. Tudi v vonju in aromi zaznamo grenkobo, ki je lahko odbijajoča in spominja na zažgan sladkor ali dim.

Gozdni med: tudi gozdni med ima podobno kot cvetlični med širok barvni nabor od svetlo do temno rjave z rdeče-zelenim odtenkom. Lahko je v tekoči ali kristalizirani obliki. Je precej sladek in rahlo kisel. Možno je zaznati tudi grenek okus. Po aromi in vonju spominja na smolo ali smrekove vršičke. Prisotna mora biti tudi sladkobna aroma, ki spominja na mleko v prahu ali karamelo.

Smrekov med: je rdečerjave barve s sijočo površino in ne kristalizira. Je sladko-kislega okusa z nežnim vonjem po smrekovih vršičkih in smoli. V aromi prepoznamo smrekove vršičke in zeliščne bonbone. Spominja lahko tudi na kavo ali suho sadje. Možna je odbijajoča aroma, ki spominja na mokro živalsko dlako.

Hojev med: je sivo rjave barve z zelenim odsevom. Praviloma ne kristalizira in je rahlo moten. Je precej sladek in rahlo kisel z nežnim vonjem po mleku v prahu in smoli. Tudi aroma ni pretirano izražena in spominja na karamelo, zeliščne bonbone, smolo ali sirup smrekovih vršičkov.

Slovenije je zaradi svoje geografske raznolikosti ugodna za pridobivanje različnih vrst medu. V tako široki paleti različnih arom si je mogoče izbrati med, ki nam kot posamezniku najbolj odgovarja.