Kakovostno staranje na Ravnah na Koroškem

Kakovostno staranje na Ravnah na Koroškem

Občina Ravne na Koroškem je v okviru mednarodnega dneva starejših (1. 10.) in projekta Starosti prijazno mesto, 29. 9. 2022, v ravenskem Kulturnem centru organizirala pogovorno omizje z naslovom: Kakovostno staranje v občini Ravne na Koroškem.

Na okrogli mizi so sodelovali izr. prof. dr. Jože RAMOVŠ, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, Mojca ERJAVEC, občinska svetnica in nekdanja vodja kabineta Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, Katja PAVLINIČ ŠOBA, direktorica Koroškega doma starostnikov Črneče, Mirjam ŠTEHARNIK, dipl. m. s., Patronažno varstvo, Zdravstveni dom Ravne na Koroškem, mag. Marjana KAMNIK, Zakonita zastopnica Koroškega medgeneracijskega centra Ravne, Jože PREDNIK, predsednik Društva upokojencev Ravne in podžupan Občine Ravne na Koroškem Aljaž Verhovnik.

Besedna zveza 'dolgoživa družba' že dolgo ni več nova v našem besednjaku, prav tako so stari že opozorilni in svarilni pozivi – nekaj je treba ukreniti, na področju zagotavljanja varnega, aktivnega in človeku dostojnega staranja. Napovedi Eurostata kažejo, da bo do leta 2060 vsak tretji državljan Slovenije starejši od 65 let. Po teh napovedih bo proces staranja prebivalstva v Sloveniji intenzivnejši kot v drugih državah Evropske unije. V občini Ravne na Koroškem je 2.555 oseb starejših od 65 let (od tega 1.172 moških in 1.383 žensk), 204 so starejši od 85 let (72 moških in 132 žensk), 7 je starejših od 95 let (1 moški in 6 žensk) ter 1 občanka stara nad 100 let. Povprečna starost v občini je 45 let, pričakovana življenjska doba pa 77 let za občana in dobrih 83 za občanko. V domove za starejše je iz občine vključenih okoli 120 občanov.

Sogovorniki so predstavili vidike njihovih poklicnih in osebnih prizadevanj, ki pomenijo doprinos h kakovosti staranja v naši lokalni skupnosti ter skušali konkretizirati kako je poskrbljeno za starejše, ki so posebej ranljiva skupina.

Uvodoma je zbranim pogled na staranje v mestu predstavil predsednik DU Ravne, Jože Prednik, ki je izpostavil, kako se je spremenila vloga društva v skoraj 72 letih obstoja – v času do osamosvojitvene vojne so članom pomagali s kurjavo in ozimnico, danes je njihova pomoč bistveno drugačna. V programu »starejši za starejše« skrbijo za družabništvo, s Prostoferjem kot prostovoljni šoferji skrbijo za mobilnost starejših in invalidov, organizirajo športne, kulturne in družabne dogodke, posebej z veseljem pa ugotavljajo, da se je njihovo članstvo v preteklih letih (kljub epidemiji) še povečalo.

Predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, izr. prof. dr. Jože Ramovš je opozoril na izrazito staranje družbe in dodal: »V naslednjih letih bo dvakrat več nad 60 let starih ljudi, kakor nas je zdaj. Na cesti bo dvakrat več 75-letnih voznikov.« Projekt slovenske mreže starosti prijaznih mest in občin poteka že leta. Inštitut Antona Trstenjaka je nacionalni koordinator slovenske mreže, ki se prek AGE Platform Europe povezuje s projektom Evropske unije Starosti prijazna Evropa 2020 in Svetovno zdravstveno organizacijo, ki jo poznavalci imenujejo mati zdravih mest. »Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je program razvila z namenom ustrezno odgovoriti na izzive staranja prebivalstva. Da bi se mesto ali občina razvila v do starosti prijazen kraj, je treba najprej ugotoviti, kaj ljudje potrebujejo ter kaj skupnost zmore in kaj želi. Pri tem sodeluje širok spekter služb, ustanov in organizacij, pri vseh dejavnostih pa so vključeni starejši krajani. Glede na ugotovitve se nato oblikuje razvojna strategija, ki se nanaša na različne vidike življenja v skupnosti, na primer na stavbne in zunajstavbne površine, prevoz, bivališča, socialno vključenost, družabno življenje, komuniciranje in informiranje,« je še pojasnil dr. Ramovš in dodal: »Občina Ravne na Koroškem je lani sprejela že tretjo strategijo in tako že vrsto let načrtno in uspešno postavlja trdne temelje starosti prijaznega mesta.«

Podžupan Aljaž Verhovnik, tudi predsednik sveta za invalide, je nanizal ukrepe pomoči invalidom v zadnjem letu (od uresničevanja pomoči invalidom z razpisanimi sredstvi za nakup specialnih pripomočkov, do izgradnje klančin in nakupa dvigal) ter naštel projekte, kot so urejanje brezplačnih prevozov za starejše in invalide Prostofer, program »mladi za starejše«, socialne pomoči ranljivim skupinam, e-oskrbo v sodelovanju s Telekomom Slovenije d. d. ter izjemno pomembni sodelovanji družabništva in aktivnosti za starostnike Društva upokojencev Ravne in še posebej medgeneracijskega prepleta, v sodelovanju z kot odličnim tovrstnim v našem prostoru - Koroškim medgeneracijskim centrom. Zaključil je s predstavitvijo projekta razdeljevanja viškov hrane, z besedami: »… da v naši lokalni skupnosti, nihče ne sme biti in ne bo lačen.«

Poznavalka evropskih razmer, občinska svetnica, nekdanja vodja kabineta Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mojca Erjavec, je predstavila pogoje za aktivno in zdravo življenje v celotnem življenjskem obdobju, ter priporočila Evropske komisije na področju dolgotrajne oskrbe, ki državam članicam priporoča, navajamo, »da pripravijo nacionalne akcijske načrte z zagotavljanjem pravočasne, celovite in cenovno dostopne dolgotrajne oskrbe, s čimer osebam s potrebami po dolgotrajni oskrbi omogočajo dostojen življenjski standard, povečanje ponudbe in kombinacije poklicnih storitev dolgotrajne oskrbe (oskrba na domu, oskrba v skupnosti in bivalna oskrba), odpravo teritorialnih vrzeli v dostopu do dolgotrajne oskrbe, uvedbo dostopnih digitalnih rešitev pri zagotavljanju storitev oskrbe ter zagotavljanje, da so storitve in prostori dolgotrajne oskrbe dostopni invalidom, zagotavljanje visokokakovostnih meril in standardov za izvajalce dolgotrajne oskrbe, podporo neformalnim oskrbovalcem (ki so pogosto ženske in sorodniki prejemnikov oskrbe) z usposabljanjem, svetovanjem ter psihološko in finančno podporo, mobilizacijo ustreznega in vzdržnega financiranja dolgotrajne oskrbe, tudi z uporabo finančnih sredstev EU.«

Koroški dom starostnikov Črneče je v Občino Ravne na Koroškem že vstopil kot izvajalec pomoči na domu ter kot soustanovitelj Koroškega medgeneracijskega centra. Oboje je korak k deinstitucionalizaciji skrbi za stare, ki pa ne pomeni zgolj »razgradnje totalnih ustanov« temveč tudi izgradnjo takih zavodov, ki bodo omogočali kvalitetno življenje v domačem okolju in izrazitejšo potrebo po institucionalnem varstvu. Od tod ideja »Center KO - RA«, ki bo v svoji hkratnosti, kot novost v slovenskem prostoru, združeval - dnevno varstvo, nočno varstvo, pomoč na domu, delovanje stanovanjske skupnosti, razvijal prostovoljstvo, usposabljal »neformalne« oskrbovalce, sistematično pripravljal za tretjo življenjsko obdobje in nudil institucionalno varstvo predvsem najbolj ranljivim (osebam z demenco, osebam ki so odvisni od pomoči druge osebe, osebam v paliativni oskrbi…). Direktorica Koroškega doma starostnikov Črneče, Katja Pavlinič Šoba je predstavila vlogo KO-RE na Ravnah (kot del PE, z matično enoto v Črnečah), trende deinstitucionalizacije v smislu dnevnega varstva in začasne namestitve ter institucionalnega dela, potek izgradnje in njeno faznost, ter poudarila, da: »dela tečejo v skladu s pogodbenimi določili in v predvidenem finančnem obsegu.« Izpostavila je pomen delovne sile, ki je pri oskrbi najbolj ključna, saj je »(celo bolj od razpoložljivih prostorskih kapacitet) oskrba odvisna prav od zadostnega števila ljudi, ki so dovolj strokovno podkovani in stimulirani za dobro delo.«

Občina Ravne na Koroškem, Koroški dom starostnikov Črneče in Društvo upokojencev Ravne na Koroškem so leta 2014 ustanovili Koroški Medgeneracijski center, namenjen medgeneracijskemu povezovanju, usvajanju novih znanj, učenju, pridobivanju informacij in nudenju oz. prejemanju pomoči. Center ponuja množico aktivnosti od vadb za psihofizično kondicijo, raznih tečajev, izobraževanj in informiranja, pridobivanje veščin ročnih spretnosti, kulturne in družabne aktivnosti ter aktivno medgeneracijsko povezovanje. Koroški medgeneracijski center je v Sloveniji prepoznan kot eden najboljših ter je tudi v sklopu starosti prijaznega mesta ena najpomembnejših pridobitev, s katero uresničujemo zaveze iz strategije aktivnega staranja v občini. S svojo vlogo je izboljšal kakovost staranja na Ravnah, in kjer, kot je pojasnila zakonita zastopnica KMC, magistrica Marjana Kamnik, smelo snujejo načrte, kako še razširiti nabor aktivnosti in pomoči za vse generacije, ki stičišče najdejo v njihovem centru. Posebej ponosni so na svoj prispevek v okviru projektov na področju demence in preprečevanja vseh oblik zasvojenosti (npr. z ustanovitvijo Kavarne plus za čas trajanja projekta), partnerstvo pri pilotnem projektu dolgotrajne oskrbe in program razdeljevanja viškov hrane, nosilcev Občine Ravne na Koroškem in Lions kluba, s katerim danes, samo v Občini Ravne na Koroškem preprečimo, da bi med odpadke romalo preko 20 ton hrane letno.

Patronažno varstvo Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem je posebna oblika zdravstvenega varstva, je integriran del primarne zdravstvene nege in s tem primarnega zdravstvenega varstva. V ZD Ravne deluje kot organizirana enota z namenom aktivnega zdravstveno socialnega varovanja posameznika, družine in skupnosti. Nosilka dejavnosti je diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu, ki izvaja kurativne in preventivne obiske. Diplomirana medicinska sestra Mirjam Šteharnik je v sklopu pogovora o kakovostnem staranju pri nas predstavila vlogo patronažnega varstva in izzive s katerimi se srečujejo na terenu, ob izvajanju skrbi za ohranjanje in izboljšanje posameznikovega zdravja ter zmanjšanje zbolevanja, poučevanja zdravega načina življenja, skrbi za preprečevanje in zmanjšanje posledic dejavnikov tveganja in morebitnih bolezni, pomoči pri obvladovanju bolezni in lajšanju posledic ter povrnitvi zdravja, podpori in strokovni pomoč posamezniku in svojcem. Kot je še povedala: »Starostniku, ki živi v domačem okolju, pripadajo kurativni patronažni obiski, ki jih naroči izbrani zdravnik, če zaradi bolezni ne more v ambulanto in potrebuje storitve zdravstvene nege, kot so prevezi, dajanje injekcije, odvzem krvi, nega stome, menjava urinskega katetra in podobno. Tistim s prepoznano in diagnosticirano kronično bolezen pripadata še dva preventivna obiska na leto. Za izvajanje preventivnih obiskov se patronažna medicinska sestra odloči na podlagi poznavanja terena, problemov ter potreb starejših kroničnih bolnikov in predvsem na podlagi tega, koliko časa ji ostane za izvedbo preventivnih obiskov. Kurativni obiski, ki jih pacient potrebuje na primer po odpustu iz bolnišnice ali ob poslabšanju zdravstvenega stanja, so običajno nujni in imajo prednost pred načrtovanimi preventivnimi obiski. Po pravilniku sicer starejšemu od 65 let pripadata dva preventivna obiska letno.«

Župan Občine Ravne na Koroškem je na temo Kakovostnega staranja v naši občini zapisal: »Zavedamo se, da brez starostnikov, predvsem vseh aktivnih, v družbo vključujočih posameznikov, ki so tlakovali našo preteklost in ki vam je mar za naše mesto ter ga oblikujete po svoji meri, naše Ravne ne bi bile – to, kar so. Starostniki tvorite pomemben segment naše družbe in ga bogatite s svojimi sposobnostmi, izkušnjami in modrostjo. Zagotavljanje blaginje in kakovosti življenja skozi različna obdobja staranja postavlja pred nas velik izziv. Zato si prizadevamo, da bi k že obstoječim vsebinam za starejše, kot je možnost vključevanja v Koroški medgeneracijski center, društvo upokojencev, koriščenje storitev institucionalnega varstva, pomoči na domu, Prostoferja, medgeneracijskih projektnih aktivnosti kot so starejši za starejše in mlajši za starejše in drugih, dodali še druge namenske vsebine, oskrbovana stanovanja in ostale starostnikom prilagojene ponudbe – od ustreznega informiranja do omogočenega dostopa do vseh aktivnosti. Center skupnostnih storitev KO-RA bo na podlagi izkušenj in uspešnih pilotnih projektov nedvomno na strokoven in sodoben način zapolnil vrzel na področju dolgotrajne oskrbe, tudi z vsemi trendi in priporočili deinstitucionalizacije. S tem bomo starejšim, ki so zaradi zadovoljivega duševnega in telesnega počutja še vedno samostojni, ponudili možnost kakovostnega preživljanja starostnega obdobja v primernem okolju, prilagojenem njihovim potrebam. Odločitve in zmožnosti, kako preživeti jesen življenja, so namreč različne, a pomembno vlogo pri tem igrajo ljudje, ki nas obdajajo – tako tisti, ki nam nudijo pomoč, kot tisti, ki so zgolj naša družba. Ljudje smo družabna bitja in potrebujemo socialni stik. Zato v naši lokalni skupnosti strmimo k temu, da nihče ne bi bil lačen, da nihče ne bi bil osamljen in pozabljen, ter da bi vsak posameznik imel koga ob sebi, za preživljanje kratkega časa in s komer bi lahko delil spomine, ki so pomemben vir življenjske moči in pozitivno vplivajo na naše dobro počutje. Želim si verjeti, da se med njimi najde tudi kakšen lep spomin na naša skupna druženja.«

Sogovorniki pogovornega omizja so s prispevanjem svojih mnenj in predstavitvijo primerov dobre prakse na tem področju skušali tudi pojasniti ali se dovolj trudimo, da imajo starostniki vse tisto, kar potrebujejo, kaj nas na tem področju čaka v prihodnje, kje vidimo ovire ter podali predloge za spremembe.

Udeleženci okrogle mize so se na enem mestu seznanili z vsemi deležniki, ki v naši lokalni skupnosti skrbijo za zagotavljanje pogojev, ki pozitivno vplivajo na kakovost življenja starejših.