Literarna čajanka posvečena Milki Hartman

V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika je potekala na predvečer dneva žena literarna čajanka literarne skupine Koroškega medgeneracijskega centra (KMC). V ravenski knjižnici je tekla beseda o veliki ženski, pesnici, ki je življenje posvetila borbi za slovenski jezik na avstrijskem Koroškem, Milki Hartman. Hartmanova je Slovencem v Sloveniji, na Koroškem in po svetu položila na srce, naj varujemo in spoštujemo svoj jezik, naj ga govorimo doma, v družinah, saj tudi najboljša šola tega ne more nadomestiti. Bila je ženska brez posebnih šol, zato pa zelo omikana in naravno nadarjena. Napisala in ustvarila je vse, kar ji je bilo pri srcu: materni jezik, domovina, vera – in tem svojim vzgibom je ostala zvesta vse svoje življenje. Dolgo je bila edina Slovenka na avstrijskem Koroškem, ki je pisala pesmi in jih tudi objavljala. Veliko je bilo napisanih tudi v njenem narečju. Pesnici z Libuškega polja so se pridružile ženske pesnice šele z rodom, ki se je šolal na slovenski gimnaziji v Celovcu. Danes so ženske pesnice med mlajšimi pišočimi že celo v večini. Za njenega življenja so Milki Hartman izdali štiri pesniške zbirke: Dekliške pesmi (1934; samozaložba – ciklostil); Moje grede (1952); Lipov cvet (1972); Pesmi z Libuškega puela (1977). Najlepše pa so se pesnici oddolžili njeni prijatelji, ko so ob njeni 80-letnici leta 1982 zbrali vse dostopno gradivo in ji izdali trilogijo Milka Hartman I.-III., ki obsega Življenje, Poezije in Melodije.  

Skupaj z gosti čajanke, ki so Milko Hartman poznali ali živijo v njenem okolju, v Podjuni, tu čez mejo, so prisotni ugotavljali, da slovenski jezik tam čez na žalost izginja. To spoznanje so z grenkobo dodali v jerbas njene bogate literarne dediščine.

Več:https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/hartman-milka/