Predstavitev stanovanjskih razmer na Ravnah in bivanjske prihodnosti za mlade

V letu, ko naše mesto praznuje 70-letnico pridobitve mestnih pravic, se bolj kot nazaj, raje oziramo naprej, v prihodnost. Naše mesta so že od davnine gradili ljudje z vizijo, smelo naravnani k ciljem in z neomajno ljubeznijo do domače grude.

Glede na ugotovitve ankete o bivanjskih razmerah v Občini Ravne na Koroškem, povzete iz Strategije za mlade 2021 – 2024, največ, kar 35 odstotkov vprašanih, starih med 25. in 34. letom, živi v lastnem stanovanju ali hiši. 17 % jih živi pri starših ali skrbnikih, 13 % jih stanuje v zasebnem najemnem stanovanju, 12 % jih stanuje v stanovanju/hiši skupaj s starši. Od vprašanih je 26 % takih, ki so nezadovoljni s svojimi stanovanjskimi razmerami in si želijo spremembe.

Največ mladih na področju bivanjskih razmer ovira pomanjkanje finančnih sredstev. Sledijo pomanjkanje ustreznih stanovanj/hiš ter pomanjkanje informacij in posledična neodločenost.

Sogovorniki, ki so osvetlili temo iz različnih zornih kotov, so bili: župan Občine Ravne na Koroškem, dr. Tomaž Rožen, Direktor stanovanjskega sklada Republike Slovenije, mag. Črtomir Remec, direktor Inštituta Back to the village – hiše za mlade družine, Ernest Škrjanec, virtualno pa sta se razmisleku pridružili še dve sogovornici predsednica Mladinskega sveta Ravne, Tara Ledinek in Občinska svetnica in članica komisije za stanovanja Občine Ravne na Koroškem ter vodja kabineta ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mojca Erjavec.

Zagotavljanje stanovanj mladim zahteva ukrepanje na več področjih, od podpore države do spremembe miselnosti, so se strinjali prisotni. Stanovanjska politika, ki je ena najdražjih za vse občine, je hkrati ob pomanjkanju problem na nivoju države. Trenutne razmere kažejo, da je stanovanj za tiste, ki prvič vstopajo v stanovanjsko oskrbo premalo, prav tako primanjkuje stanovanj za družine z otroki, za samske, neprofitna stanovanja so za starejše od 35-ih let, ki sicer imajo zaposlitev, a si stanovanja ne morejo kupiti, praktično nedosegljiva, tržne najemnine pa so odločno previsoke.

Kot je ocenil župan občine Ravne na Koroškem, dr. Tomaž Rožen, mladi so in bodo tisti del družbe, ki ustvarja in nosi breme financiranja proračuna, česar se zavedamo tudi na Ravnah, zato želimo zanje posebej poskrbeti. Vsekakor lahko na Ravnah z razno infrastrukturo ponudimo marsikaj za kakovostno življenje vseh generacij, že vrsto let pa se z mladinskimi organizacijami trudimo za izboljšanje njihovih možnosti in priložnosti: z javnim razpisom za izvedbo ukrepa spodbujanja samozaposlovanja, s poudarkom na mlajših od 30 let in starejših od 50, izvedbo razpisa za podelitev neprofitnih najemniških stanovanj (s prednostjo mladih pri ocenjevanju), zagotavljanju finančnih sredstev za subvencioniranje obrestne mere pri najemu kredita ob reševanju stanovanjskega vprašanja – subvencijo je po zadnjih podatkih v letu 2019 koristilo 15 prosilcev, višina porabljenih sredstev je za navedeno leto znašala 8.000 €. Prav tako je na področju dodelitev neprofitnih stanovanj razveseljiv podatek, da približno tretjina prosilcev predhodno reši stanovanjski problem, ostali z ugodeno kandidaturo. V letih od 2015 ni bilo nerešenega primera. Kot je izpostavil župan: "Trenutno se gradi 110 stanovanj v dveh soseskah: Med vrtovi na Čečovju in Vrata Javornika, na Javorniku. Pridobljeno je gradbeno dovoljenje tretje soseske Dobja vas, za 55 stanovanj. Za individualno gradnjo je že zaživel projekt Kotlje IV za gradnjo 13 stanovanjskih hiš, z velikostjo parcel okoli 500 m2 in več. Naslednja ideja pa je projekt ekipe Back to the village – z gradnjo manjših enot individualne gradnje za mlade, ki bi pri nas našla mesto v sklopu občinskega podrobnega prostorskega načrta 'OPPN Čečovje jug', kjer je stavbno zemljišče veliko 32.000 m2, v lasti občine. Na 21. seji Občinskega sveta so bile sprejete smernice 'OPPN Čečovje jug', ki med drugim s spremembo OPPN predvidevajo, namesto doslej predvidenih 33 enostanovanjskih stavb, manjše parcele in možnost gradnje manjših objektov, do 100 m2. Ceni hiše, ki se pojavlja v medijih in je požela izjemno zanimanje, bo potreno dodati ceno parcele in ceno komunalne opreme, če se ne bo našel alternativni način financiranja slednjega za interesne/ciljne skupine – mlade in starejše." Letos se bo urejala potrebna dokumentacija, da bi v letu 2023 lahko začeli z bolj izvedbenimi fazami tega projekta.

Stališče mladih na to tematiko, kot gibalo naše družbe, je predstavila predsednica Mladinskega sveta Ravne, Tara Ledinek, ki je izpostavila, da je Občina Ravne na Koroškem na več načinov mladim prijazna in bo z gradnjo 3. razvojne osi, z lajšanjem dnevnih migracij, postala še bolj zanimiva lokacija za mlade in mlade družine. Mladim sta za bivanje na Ravnah privlačni predvsem naselji Čečovje in Trg, sledijo Javornik, Kotlje in Dobja vas, kot Tara Ledinek navaja izsledke raziskave za potrebe priprave Strategije za mlade v občini Ravne na Koroškem 2021-2024. Želje mladih so večinoma dvosobna stanovanja in manjše hiše, po sprejemljivih cenah, ki so, kot so navedli anketiranci, med 50.000 in 90.000 €. Z ustrezno, mladim naravnano stanovanjsko strategijo lahko mlade še v večji primeri pritegnemo, da ostanejo doma, na Ravnah na Koroškem.

Direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, mag. Črtomir Remec, je navedel, da zaenkrat uspešno zagotavljajo potrebe in uresničujejo pričakovanja po stanovanjih, omenil dobro sodelovanje z upraviteljem, Stanovanjskim podjetjem Ravne, in dodal: "Stanovanjski sklad Republike Slovenije uspešno izvaja nacionalni stanovanjski program 2015–2025 in bo letos zagotovil izgradnjo skoraj 2000 stanovanj po vsej Sloveniji, od tega je tudi Koroška primerno zastopana. Večina Koroške spada med občine s srednje velikimi potrebami. Na Ravnah na Koroškem ima Stanovanjski sklad RS trenutno v lasti 343 neprofitnih stanovanj, s katerimi ima razpolagalno pravico Občina Ravne na Koroškem, so pa tik pred podpisom pogodbe za nakup 35 stroškovnih najemnih stanovanj in enako število zunanjih parkirnih mest, na lokaciji Javornik. V Mežici so že prevzeli 19 stanovanj, ki so vsa že oddana, v Slovenj Gradcu razpolagajo s 117 novimi stanovanji, od tega 66 stroškovnih, 24 neprofitnih in 27 oskrbovanih.« Izrekel je tudi podporo inovativnim načinom razmišljanja kot je Back to the village, a hkrati izrazil dvom možnosti zagotavljanja tako nizkih cen za okoljsko sprejemljive, nizko energijske hiše po trenutnih stroških gradnje, ki so se v Sloveniji v zadnjem času dvignili za okoli 70 %. Namreč ni nezanemarljivo dejstvo, da »smo kot javni investitorji dolžni zagotavljati vse najvišje standarde okoljskih vidikov in graditi praktično nič-energijske stavbe."

Direktor inštituta Back to the village Ernest Škrjanec, je ob predstavitvi projekta hiš za mlade družine povzel: "Če želimo realizirati projekt cenovno dostopnih hiš, do velikosti 75 m2, s končno lastniško ceno za mladega kupca v višini 50.000 €, je treba zagotoviti 3 ključne pogoje; in sicer, da občina zagotovi zemljišča, drugi največji zalogaj je ureditev komunalne opreme oz. ureditve naselja in zadnji pogoj oz. cilj je najti ustreznega kupca – mlado družino, ki si tako pridobi svojo lastniško hišo. Ravne na Koroškem so druga občina, ki je pristopila k projektu z resnimi nameni, prva je bila Ajdovščina in sledila je še občina Lendava, kjer so projekti v fazi končanja projektne dokumentacije, pogovori pa sicer tečejo še z 9-imi občinami. Inštitut Back to the village beleži veliko zanimanja, saj je cena privlačna, zanimanje pa kaže tudi na to, da je stanovanjska problematika morda večja, kot jo prikazujejo statistični podatki. V inštitutu verjamemo, da s projektom lahko posledično poskrbimo tudi za dvig natalitete in vračanje življenja na podeželje."

Mojca Erjavec, občinska svetnica in članica komisije za stanovanja Občine Ravne na Koroškem ter vodja kabineta ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je med drugim izpostavila primere dobre prakse iz tujine in ukrepe, ki jih podpira: »Odločno podpiram pomoč mladim pri reševanju stanovanjske problematike: z gradnjo dodatnih najemnih stanovanje prek Stanovanjskega sklada. Zavzemam se za možnost dolgoročnega najema z možnostjo kasnejšega odkupa, kjer se vplačane najemnine vštejejo v plačilo kupnine. In predlagam jamstveno shemo za lastniško rešitev prvega stanovanjskega problema mladih družin. Država bi preko jamstvene sheme mladim družinam omogočila najem kredita z daljšo ročnostjo (25 let in več). Do kredita bi bile upravičene tudi družine, ki so po sedanjih merilih le delno kreditno sposobne. V primeru nezmožnosti plačila bi država v razmerje vstopila kot kreditojemalec.«