Vsi moji dragi, učenci, sodelavci, spoštovani starši, Ravenčani, Korošci in Slovenci!

Na OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem so učenci tudi v kriznem času koronavirusa pridno pošiljali svoja razmišljanja. Vanja Benko, mentorica ŠNO, je sproti zbirala in urejala besedila za objavo na šolski spletni strani. Za vas je iz celote izbrala le del prispevkov.

Vsi moji dragi, učenci, sodelavci, spoštovani starši, Ravenčani, Korošci in Slovenci!

Še januarja in februarja smo normalno živeli. Prežihovci smo bili aktivni v projektu Teden pisanja z roko, obeležili slovenski kulturni praznik in sodelovali na kulturni prireditvi ob

70-letnici smrti Prežihovega Voranca v Kotljah. Sredi marca pa je koronavirus naše življenje postavil na glavo (pouk in srečanja na daljavo). Nenadoma je bilo naše svobodno gibanje omejeno. Kje so bili naši sončni (in brezskrbni) dnevi? Na pohodu je bila gospa Kriza na vseh področjih. Znašli smo se v socialni asocialnosti. Trudili smo se, da bi premagali nevidnega in nevidenega sovražnika.

Pristojni vse bolj rahljajo ukrepe, zato vas pozdravljam v upanju, da se kmalu vidimo v živo. Do takrat pa še vedno objem na daljavo.

Vanja Benko, učiteljica

Dragi prijatelji in bralci!

Počutimo se zelo osamljeno in grozno kot v zaporu.

Počutimo se kot ptice v kletki. V tej karanteni se nam zdi vse zelo bedno.

Počutimo se osamljene in odtrgane od sveta.

Počutimo se utesnjeno in smo jezni.

DEVETOŠOLCI IN DEVETOŠOLKE

Razmišljam, kaj bi še delal in naredil, da dolgčas bi prepodil.

Žalost se mi na obraz prikrade, ker brez prijateljev so moje sanje prazne.

Želim si, da ta bolezen čim prej mine, da se vrnemo v vsakdanje rime,

da veselje spet bo med nami vsak dan in na ustih zaigral bo nasmeh iskan. (Jaka Godec)

Na dan zdravja smo kot Zdrava šola za svoje zdravje posebej poskrbeli in ob koncu dejavnega dne izdelali METULJE PRIJATELJSTVA. Izvedli smo kulturne dneve (gledališče in musical), tehniški in naravoslovni dan. Bili smo zelo ustvarjalni. Rezultate našega dela najdete na spletnih straneh https://www.os-prezih.si/.

Tudi domišljija naših sedmošolcev nima meja. Njihov sodobni Martin Krpan se je spopadel s koronavirusom.

Pod sedlom je imel miniaturen mošnjiček. V njem so se zasvetila zlata solna zrna. Močno jih je stisnil in iz njih so pritekle tri zdravilne kapljice. Pihnil je vanje in nad nami je zažarel oblak, ki je v trenutku poškropil Koroško in celotno ozemlje Slovenije. Nadležen virus je bil premagan. V spomin na premagane težave so vaščani nad vasjo poleg stare vaške lipe zasadili novo, da bodo kasnejši rodovi pod njimi še naprej prirejali veselice v spomin na Krpanovo čudežno sol. (Urh Britovšek)

'V Triglavskem narodnem parku raste roža crepis terglouesis. Cvet je sestavljen iz majhnih jezičastih cvetkov rumene barve. Vsak nosi eno zdravilno sporočilo. V roži se pretaka grenak mleček, ki bo človeštvo ozdravil koronavirusa, ampak le v primeru, če se bomo poleg redne higiene rok, zdrave prehrane in dovolj gibanja na svežem zraku držali napotkov, da je zdravje največje darilo, zadovoljstvo, poštenost in sočutnost pa največje bogastvo.' (Adrian Jandrič)

Martin je dvignil roke nad glavo in z neznanimi besedami zakričal v nebo kot čarovnik. Takrat se je nad Guštanj spustil velik črn oblak − virus. Vsi, ki so se iz radovednosti zbrali okoli naju, so v strahu gledali ta raznobarvni oblak. Kobila je poskočila, na široko odprla usta in pogoltnila čudo. Ko smo že mislili, da jo bo razneslo, je Krpan iz torbe potegnil steklenico in kobili ukazal, da vse izpljune vanjo. Virus je bil za vedno ujet. (Špela Preglav)

Virus je začel je napadati Martinova pljuča in ga hotel zadušiti. Martin je iz žepa vzel protistrup in močno zapičil injekcijo v srce Korone. Začutil je olajšanje, saj je virus začel izgubljati moč. Martin je videl, kako se Korona zmanjšuje in izginja. V zahvalo je dobil zgradbo, v kateri je uredil laboratorij z najnovejšo opremo za raziskovanje virusov. (Igor Spasojević)

Učenci, učitelji in starši smo se v času epidemije še bolj povezali. Vsi smo bili ustvarjalni, sodelovali smo, si pomagali, držali skupaj, spoznali smo, kako lepo nam je bilo prej. Dan za dnem smo se učili drug od drugega, učili smo se za drugačno življenje. Ne vemo, kakšen bo svet v prihodnje, zato začenjamo ceniti sebe in druge, živeli bomo za drugačno življenje, ki je pred nami.

            Zapisala: Vanja Benko, prof.

OŠ Prežihovega Voranca

Ravne na Koroškem