Noč ima svojo moč na Ravnah

Znanje je bogastvo, je vrednota, za katero se je treba še kako potruditi, in je hkrati premoženje, ki nam ga ne more nihče vzeti. Je pa na poti do znanja veliko lažje, če kdo 'prižge' našo vedoželjnost in 'vklopi' našo radovednost.

In prav te iskrice vedoželjnosti in radovednosti smo tudi v Koroškem pokrajinskem muzeju na Ravnah konec tedna znova zanetili v okviru evropskega projekta 'Noč ima svojo moč'. Muzej se je pridružil projektu, bolje gibanju, Evropska noč raziskovalcev, ko se širom Evrope za en dan  v letu na široko odprejo vrata organizacij, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, da bi predstavile poklic in življenje znanstvenika širši javnosti.

Tako so zapisali na vabilo v Hiši eksperimentov v Ljubljani, ki je v sodelovanju Inštituta Jožef Štefan, Kemijskega inštituta in Tehniškega muzeja Slovenije povezanih  v konzorcij partnerjev, nosilec projekta. V petek 27. septembra so se promociji znanosti in raziskovanja pridružile ustanove v številnih mestih in krajih Slovenije. Odprtje vseslovenskega dogodka je potekalo na Prešernovem trgu v Ljubljani ob 14.00 uri. Častni pokrovitelj dogodka je bil predsednika Republike Slovenije Borut Pahor, ki je vseslovenski projekt Noč ima svojo moč tudi odprl in nagovoril zbrane.

Iskrice vedoželjnosti in radovednosti smo netili na pestrem raziskovalnem dogajanju v kar 23-ih mestih po vsej Sloveniji. Skozi ves dan in ponekod tudi v večernih urah so se otroci, učenci, dijaki, študentje, pa tudi odrasli udeležili eksperimentalnih delavnic, ogledov laboratorijev, navdihujočih klepetov z znanstveniki, zanimivih predavanj, poučnih razstav ter številnih drugih aktivnosti.

'Noč ima svojo moč' je potekala skozi ves dan v različnih mestih in na različnih lokacijah, po šolah, knjižnicah, na ulicah in trgih, v domovih za ostarele, muzejih, na vrtovih. Evropska noč raziskovalcev se je dogajala v Ajdovščini, Bistri, na Bogenšperku, v Bohinjski Bistrici, Celju, Kranju, Krškem, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem Mestu, Piranu, Pivki, Polhovem Gradcu, Postojni, na Ptuju, Ravnah na Koroškem, v Slovenj Gradcu, Tolminu in Trbovljah.

Projekt je združil več kot 35 raziskovalnih institucij z namenom osveščanja o raziskovanju in inovacijah, povezanih družbenih in gospodarskih koristih ter kariernih možnostih. V dejavnostih po vsej Sloveniji je sodelovalo več kot 40.000 obiskovalcev iz različnih ciljnih skupin.

Pester in bogat program projekta 'Noč ima svojo moč' je skupaj sooblikoval konzorcij partnerjev in zasnoval skupek aktivnosti v okviru letošnje Evropske noči raziskovalcev - vseevropske akcije v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj  - Obzorje 2020.

Letošnji projekt 'Noč ima svojo moč' smo s promocijskim projektom za državljane zagnali že v začetku aprila. V želji približati znanost ljudem, smo takrat po vsej Sloveniji izvedli enak eksperiment – sodelujoči so posejali semena travniških cvetlic in spremljali njihovo rast. Številna semena so zacvetela, nekatera tudi ravno v času projekta 'Noč ima svojo moč'.

Tudi aprilsko vseslovensko sajenje semen je potekalo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki se je udeležil dogodka v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Predsednik Pahor je takrat odprl dogodek in posejal nekaj semen. Pri skupnem sejanju so se mu pridružili tudi direktorji vseh ustanov partneric projekta 'Noč ima svojo moč': Miha Kos (Hiša eksperimentov),  Melita Tramšek  (Institut "Jožef Stefan"), Gregor Anderluh (Kemijski inštitut), Natalija Polenec (Tehniški muzej Slovenije).

Promocijski projekt za državljane je bil več kot uspešen, projektu se je pridružilo več kot 2.100 raziskovalcev, semena pa so poslali v več kot 300 slovenskih kraje. 

Noč ima svojo moč je v petek potekala tudi v Koroškem pokrajinskem muzeju na Ravnah na Koroškem. Številni obiskovalci, zlasti mladi so preizkusili 12 eksperimentov in spoznavali zakonitosti fizike, mehanike, magnetizma, hidrodinamike, statike itd. , gradili so most, izvabljali prave tone na struni, ustvarjali vrtinec v vodi, s prsti dvigovali uteži itd. Eksperimenti iz Hiše eksperimentov so bili postavljeni v štauhariji Stare železarne ob posebnem prostoru imenovanim Ko jeklo spregovori in je del razstave Mati fabrika Železarna Ravne. Tu so, zlasti mladi preizkušali nekatere lastnosti jekla – zvok, temperaturo, barvo, spoznali različne oblike končnih izdelkov iz jekla itd.  Z veliko vedoželjnostjo so sodelovali tudi pri interaktivni igri s simbolnimi magnetki in na ta način spoznali muzejske eksponate in zgodbo o Železarni Ravne. Pri snovanju slednjih so sodelovali Petra Štirn Janota, Darja Štirn Koren in Jure Markota.

Prav vse sta pritegnila inovativna animirana filma. Prvi o Pudlovki Marjetki, z zgodbo o predelovanju železa v jeklo v metalurški peči iz 19. stoletja, ki smo ga zasnovali skupaj z Teo Kovše, Katjo Vravnik, Jernejem Kovačem Myntom in Alešem Ganglom. Drugi film so o železarni in mestu Ravne na Koroškem ustvarili učenci OŠ Koroški jeklarji pod mentorstvom učiteljev in v sodelovanju z Zavodom Petida v okviru projekta SKUM.

Raziskovalci in znanstveniki se ob večerih radi poglabljajo v nova znanja, spoznanja in odkritja. Zato smo Naslov Noč ima svojo moč vzeli dobesedno in ob 20. uri v sodelovanju s SIJ Slovenska industrija jekla pripravili predavanje z naslovom Znanost in eksperimenti v jeklarski industriji. Dr. Blaž Šuler in dr. Peter Kirbiš sta pripravila odlični predavanji in predstavila vrhunska jekla, ki jih izdelujejo v jeklarni na Ravnah za jedrske elektrarne in orodna jekla. Ob tem sta povedala še, da je raziskovalna ekipa pod vodstvom dr. Tatjane Večko Pirtovšek, vodje metalurškega razvoja in raziskav, le dan pred tem prejela srebrno priznanje za inovativnost za vrsto orodnega jekla, ki so ga razvili na Ravnah in  je prvi tovrstni primerek v svetu.

V okviru Noč ima svojo moč so bila vrata Muzeja Ravne na Koroškem odprta še v soboto. Skupni odziv obiskovalcev je bi zelo dober, saj je Hiško eksperimentov, predavanje in Štauharijo obiskalo 258 ljudi.

Noč ima svojo moč se je na Ravnah zaključil tudi v sodelovanju s Slovensko potjo kulture železa, muzejsko zgodbo pa zaključujem z mislijo Boruta Urnauta, glavnega direktorja SIJ Metala Ravne, ki je zapisal »Znanje in raziskovalno delo naših sodelavcev dobita smisel in pomen, ko ju učinkovito uporabimo v praksi in tako izboljšamo svojo konkurenčnost ter si zagotovimo boljšo prihodnost.«

Pripravila dr. Karla Oder