Odprtje stalne razstave Štorije iz naše doline

Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem je v tamkajšnjem muzejskem razstavišču uredil novo postavitev stalne razstave Štorije iz naše doline. Na stalni razstavi predstavljajo kulturo in  način življenja ljudi na kmetijah v Mežiški dolini od začetka 18. do sredine 20. stoletja. Predstavljene so materialna, socialna in duhovna kultura podeželskega človeka. Osrednji element razstave je rekonstrukcija lesene dimnice, predhodnice črne kuhinje.

»Ob snovanju novih razstav se vedno poraja vprašanje, kaj in koliko ter na kak način prikazati vso bogastvo dediščine, ki jo muzej hrani. Vsi bi radi pokazali čim več in povedali vse, kar vemo, a nas omejuje prostor, ki ga imamo na voljo.

Današnja razstava 'Štorije iz naše doline' predstavlja en del nove stalne postavitve in prikazuje način življenja na podeželju Mežiške doline v obdobju od sredine 18. stoletja do sredine 20. stoletja.

Odločili smo se, da predstavljeno vsebino razdelimo na sklope, ki zaobjemajo materialno, socialno in duhovno kulturo Mežiške doline.

Pod materialno kulturo je zajeta predvsem arhitektura podeželja. Domačija je sestavljena iz različnih stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, kašč in pomožnih gospodarskih objektov. Piko na i pa jim dajejo okrasni in vezni elementi na stavbah.

Drugi sklop predstavlja družino in življenjski krog posameznika. Prikazane so različne družine in izpostavljene nekatere šege, kot so rojstvo, krst, birma, poroka in smrt – vsi mejniki v življenju posameznika. Seveda je sem vključena tudi oblačilna kultura, družabno življenje ter položaj žensk in otrok v takratni družbi.

Tretji sklop izpostavlja znanje, vedenje, ki se je skozi generacije prenašalo iz roda v rod, ustno, kasneje pa tudi kot pisno izročilo. Tu zajemamo koroško govorjeno in pisano besedo, verovanje v povezavi z vraževerjem, domačo ljudsko medicino za zdravljenje ljudi in živali, ljudsko ustvarjalnost ter petje, glasbo in ples.

Posameznikovo življenje pa je veliko več, kot predstavljajo ti sklopi in ga je nemogoče okviriti in omejiti v te teme, ki smo jih izbrali. Tako da nam nadaljnjega raziskovanja in prezentiranja načina življenja v Mežiški dolini ne bo zmanjkalo.

V razstavnem prostoru ostaja osrednji eksponat rekonstrukcija Vrhnjakove dimnice z Brdinj. Take dimnice, ki so predhodnice nekoliko mlajših črnih kuhinj, so bile še do sredine 20. stoletju v rabi po naših hribovskih kmetijah. Prikazana notranja oprema dimnice pa je iz konca 19. stoletja.

Novost stalne razstave je v osrednjem prostoru, ki se vsebinsko menjava. Glede na to, da so stalne postavitve bolj ali manj konstantne, pa je ta srednji del namenjen predstavitvi različnih etnoloških tem, ki se bodo letno menjavale.

Ob prvi osrednji postavitvi je predstavljeno ročno pranje perila – žehta. Način pranja perila na roke, kot so ga poznale še naše babice in so ga opravljale vse gospodinje vse do rabe pralnih strojev v gospodinjstvu«, je na odprtju povedala ena od treh avtorjev nove postavitve Andreja Šipek. Poleg Šipkove sta sodelovala še direktor Koroškega pokrajinskega muzeja mag. Tadej Pungartnik ter Liljana Suhodolčan, ki je poskrbela za pedagoški del postavitve. Oblikovanje razstave je delo domačina dr. Jureta Kotnika.

Program so skozi besedo prepletali vsi trije avtorji razstave. Zbrane je najprej nagovoril in pozdravil direktor Koroškega pokrajinskega muzeja mag. Tadej Pungartnik, Andreja Šipek je predstavila postavitev razstave, Liljana Suhodolčan pa je povedala, da je ob tem nastal tudi otroški vodnik, ki bo namenjen mladim ob obisku razstave.

Program je sooblikovala Ana Zoja Dobnik, učenka Glasbene šole Ravne s svojo harmoniko. Prisluhnili smo županu Občine Ravne na Koroškem dr. Tomažu Roženu, ki je pozdravil udeležence prireditve ter avtorje razstave in poudaril, kako pomembno je ohranjati, varovati in predstavljati kulturno dediščino ter izrekel čestitke muzealcem.