Slavnostna akademija ob zaključku Kuharjevih dnevov

Kulturni dom v Kotljah je na petkov večer, 26. 10. 2018, gostil slavnostno akademijo ob 21-letnici Kuharjevih dnevov. Slavnostni govornik je bil Miroslav Osojnik.

Tradicionalno slavnostno akademijo že dolga leta ob zaključku Kuharjevih dnevov kot spomin na Kuharjev rod prirejajo v Kotljah. Spomin na Kuharjeve v ljudeh pod Uršljo goro še vedno živi. Pa niso bili samo bratje, bila je tudi sestrica Ana, ki pa je že v rani mladosti umrla. Poleg najstarejšega brata, pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, je bil še Lojz, široko razgledan človek in vizionar, vpet v takratna pomembna zgodovinska dogajanja in duhovne premike. Alojz je končal pet fakultet, pridobil dva doktorata in bil v svojem času najbolj izobražen Korošec, žal v Jugoslaviji krivično prezrt in zamolčan. Najmlajši brat Avgust je bil strokovnjak za področje racionalizatorstva in varstva pri delu ter dolgoletni urednik Koroškeg fužinarja. Ivan Kuhar, za domače Anza, je bil razgledan in zaveden kmet. Ker so se ostali bratje zgodaj raztepli po svetu, je Ivan ostal edina pomoč materi in očetu.

Osojnik je govoril o dr. Alojzu Kuharju. Ker njegovo zgodnjo mladost že dobro poznamo, je druge manj znane podrobnosti iz njegovega življenja navajal iz Alojzove »Avtobiografije«, ki je bila objavljena v Pogledih, glasilu inštituta Studia slovenica. Med drugim smo izvedeli, da je mladi Alojz maturo na gimnaziji v Celovcu opravil z odliko, zaradi njegovega slovanskega izvora pa je rezultat na gimnaziji veljal za pravo senzacijo. 1. svetovna vojna mu je seveda prekrižala načrte, končno pa se je odločil za študij bogoslovja in bil 18. junija 1918 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je nekaj časa bil v Črni, nato prevzel funkcijo majorja za to področje, ki so ga skušali zavarovati pored nemiri ob koncu imperija Avstroogrske. Naslednje leto je odšel v Pariz, študiral in zaključil politične vede; nadaljeval študij na pravni fakulteti sorbonske univerze in dobil že drugo diplomo. Zatem je odšel v Anglijo, se učil angleščine, se 1926. vrnil v Pariz, začel študirati ekonomijo in kmalu dobil iz tega področja svoj prvi doktorat. V Parizu je ostal do julija 1930, nato je v Ljubljani postal urednik Slovenca za zunanjo politiko. začetek 2. svetovne vojne ga je našel v Ljubljani, kjer je še zadnjič pozval Slovence k slogi. Nato je odpotoval v Beograd in po dolgi poti okoli sveta prišel v London, kjer je bil visoki funkcionar jugoslovanske begunske vlade. Usoden zanj pa je bil govor na radiu BBC, ki ga je naslovil slovenskim domobrancem. Po vojni je pretrgal vse stike s politiko in postal prvi izseljenski duhovnik v Angliji. Tam je študiral zgodovino in kmalu dobil svoj drugi doktorat; se vrnil v ZDA, a je žal hudo zbolel na srcu. Na slovenski proslavi v New Yorku pa ga je 26. oktobra 1958 zadela kap. Čez tri dni je umrl, pokopali so ga v obmorskem Bridgeportu, severno od New Yorka. Ni mu bilo dano, da bi še kdaj videl svoj domači kraj, ker je življenje, žal, pač urejalo dogodke po svoje. Na nagrobniku ob cerkvi sv. Marjete v Kotljah pa je vseeno vzidana tudi marmorna plošča za njegov spomin, na župnišču pa je njegova podoba s preprostim sporočilom: »DDR. ALOJZ KUHAR (1895-1958) IZREDNI SLOVENEC.     

V kulturnem programu, ki so ga pripravili, je večer popestrila povezovalka Ivanka Gorenšek, ki je tudi pozdravila vse nastopajoče in obiskovalce. Miroslavu Osojniku se je za povedano zahvalila tudi predsednica KD Kotlje Milena Mesner.

V programu so sodelovali učenke in učenci Osnovne šole v Kotljah, pevski zbor Solzice in pevka Dunja Vrhovnik.

Organizator prireditev v mesecu oktobru je bilo Kulturno društvo Kotlje s sekcijami, soorganizatorji posameznih prireditev pa so bili Krajevna skupnost Kotlje in druga hotuljska društva.