12. april - praznik Občine Ravne na Koroškem

Praznik Občine Ravne na Koroškem je 12. april, dan, ko so leta 1952 slovenski poslanci izglasovali zakon, da postanejo Ravne na Koroškem mesto. V počastitev občinskega praznika je v sredo, 11. aprila 2018, v Kuharjevi dvorani na gradu Ravne potekala svečana seja občinskega sveta s slovesno podelitvijo priznanj Občine Ravne na Koroškem.

Prisluhnili smo slavnostnemu govorniku, županu Občine Ravne na Koroškem dr. Tomažu Roženu, seja pa se je nadaljevala z najbolj svečanim delom, to je s podelitvijo priznanj Občine Ravne na Koroškem. Sklepe o podelitvi je sprejel občinski svet na svoji 26. redni seji 8. marca, na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Priznanja je podelil župan Občine Ravne na Koroškem, dr. Tomaž Rožen ter predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja mag. Irena Oder.

Prežihovo plaketo za kulturne dosežke v letu 2018 je občinski svet podelil Mojci Šipek

za njen ustvarjalni prispevek

na različnih ravneh

in zvrsteh kulturne dejavnosti,

za prisrčen odnos

do otrok in neposreden

prenos kulture v njihova srca,

za zasluge pri organizaciji

in delu ljubiteljske kulture

v kraju in širše.

Utemeljitev:

Mojco Šipek poznamo vsi, ki smo na kakršenkoli način vključeni v kulturna dogajanja v občini. Njeno sodelovanje ter ustvarjalni prispevek na različnih ravneh kulture ji daje navdih, da se dokazuje tako v gledališču kot v slikarstvu in še v drugih aktivnostih. Otroci v šolah in vrtcih jo poznajo po nastopih kot pravljičarko SNEŽNO VILO, ljubitelji živali pa po sodelovanju z Društvom proti mučenju živali Koroške, ki mu  rada pomaga z donacijami svojih slik. Tudi ljubeč odnos do živali je kultura! Spomladi se prerodi v odlično zeliščarko in rada svetuje ljudem s koristnimi navodili za uporabo domačih zelišč. Tudi odnos do narave je namreč kultura!

Mojca redno sodeluje na domačih in mednarodnih slikarskih taborih, je tudi mentorica mlajšim generacijam. V letu 2017 je imela več samostojnih in skupinskih razstav po Sloveniji, tudi v Avstriji. Njene slike so bile na zadnji mednarodni slikarski razstavi Ex Tempore Ptuj izbrane med 20 najboljših del od 90 sodelujočih.

Prežihovo plaketo za kulturne dosežke v letu 2017 je občinski svet podelil Gledališki skupini Koroškega medgeneracijskega centra

za izraženo ljubezen

do gledališkega odra,

neutrudno motivacijo

za stik z gledalci,

za ohranjanje narečja

z domačo koroško besedo

ter za prispevek

k bogatenju kulturnega

utripa v kraju in občini.

Utemeljitev:

V Koroškem medgeneracijskem centru na Ravnah od decembra 2015 deluje gledališka skupina, ki jo tvorijo ženske. Premierno so se širši javnosti predstavile z duhovitim venčkom skečev iz vsakdanjega življenja pod vodstvom mentorice Tee Kovše. Seveda ni šlo brez treme, ki pa je bila le prisrčna, začetniška zadrega, saj je večina stala na odru prvič, in to šele v svojem tretjem življenjskem obdobju. Po dveh mesecih truda in smeha so bile pripravljene na predstavo. Polna dvorana je bila izraz podpore prijateljicam in znankam, ki so se želele preizkusiti in uživati na odrskih deskah. In so uspele!

Navdušenje je povezalo nastopajoče z dvorano. Zato so soglasno sklenile, da se s svojo predstavo še kje pokažejo. In so se predstavile stanovalcem koroških domov starejših občanov in po drugih dvoranah na Koroškem, tudi v Domažalah so že bile. Tokrat že z njihovo drugom uspešnico »Življenje pa teče naprej«. Trenutno se na odrih predstavljajo z novo igro z naslovom »Pr' sosedo pa dekvo ženijo«. V besedilih ohranjajo koroško narečje in prav z njim pritegnejo številne gledalce, ki radi slišijo domačo besedo. Rade nastopajo pred ljudmi, ki vejo, da niso profesionalke, da igrajo iz veselja, z veliko dobre volje in da imajo rade gledališče

Veliko Prežihovo plaketo je podelil občinski svet Štefanu Marflaku

za slikarski in kiparski opus

ter velik avtorski prispevek

k razvoju likovne kulture

v Občini Ravne na Koroškem,

v zahvalo za dobro in plemenito delo,

ki ga opravlja s prenosom znanja

na številne ljubitelje slikarstva

in za njegov prispevek

k bogatenju kulturnega

utripa Koroške regije.

Utemeljitev:

Akademski slikar Štefan Marflak je eden izmed najpomembnejših likovnih ustvarjalcev na Koroškem, saj se ponaša s slikarskim opusom, ki je z vsebinskimi izhodišči in sporočilnostjo trdno vpet v kulturno in naravno izročilo sveta med Peco in Pohorjem, zlasti še Mežiške doline. Svojo likovno pot je začel že zgodaj, na Gimnaziji Ravne. Po študiju slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je s scensko umetnostjo sodeloval z gledališčem Drama v Ljubljani ter s Prešernovim gledališčem v Kranju. V devetdesetih letih se je vrnil na Koroško, kjer si je na Ravnah, na Čečovju, postavil tudi atelje, kjer ustvarja še danes. Dejavno se je vključil v lokalno likovno življenje tudi kot organizator in pobudnik slikarskih kolonij ter mentor mnogim nadobudnim likovnikom.

Svojo likovno in poetično ustvarjalnost je pokazal na več razstavah doma in v tujini. Razstavo slik je pripravil tudi v krčilni kovačnici - štauhariji na muzejski lokaciji Stare železarne. Lansko leto je v Galeriji Ravne na razstavi z naslovom »Slika kot koeksistenca bivanja« predstavil cikel najnovejših slik velikih formatov, s čimer je še enkrat potrdil svojo slikarsko spretnost in umetniško veličino, ki presega lokalne okvire in odmeva tudi širše.

Slikarski in kiparski opus Štefana Marflaka lahko štejemo med najvidnejši v sodobni slovenski likovni umetnosti. Z njim že celih štirideset let kontinuirano in na vrhunskem nivoju zastopa ravensko likovno kulturo na nacionalni in mednarodni ravni. Njegova predanost slikarstvu in nenadomestljiv umetniški čut sta v umetnosti redka in zato toliko bolj spoštovana. Njegovo ustvarjalnost zaznamuje poudarjen introspektiven odnos do koroškega okolja. V svojih delih na umetniški način opisuje življenje in dogajanje v domačem okolju.

Klančnikovo plaketo je prejel Martin Bau

za izjemen prispevek

k uspehom ravenskega plavalnega športa

ter k  promociji občine

v evropskem in svetovnem merilu,

za vrhunske športne dosežke v letu 2017,

ki so ime Občine Ravne na Koroškem

ponesli v svet.

Utemeljitev:

Martin Bau se že od otroških let aktivno posveča plavanju. Triindvajsetletni študent strokovne šole za gostinstvo je član Plavalnega kluba Fužinar in trenira pod strokovnim vodstvom Gorazda Podržavnika, tudi trenerja naše plavalke Tjaše Oder in selektorja slovenske plavalne reprezentance.

Trdo delo je dalo rezultate in danes sodi Martin med najboljše slovenske plavalce:

• na lanskem letnem državnem prvenstvu v Kranju je osvojil štiri naslove državnega prvaka, in sicer na 200, 400 in 800 metrov prosto ter na 200 metrov delfin;
• na zimskem državnem prvenstvu v Mariboru pa je osvojil kar šest prvih mest: na 200, 400, 800 in 1500 metrov prosto, na 200 metrov delfin in na 400 metrov mešano.

Uspešno je zastopal naše barve tudi na evropskem prvenstvu 2017, kjer je bil 16. na 400 metrov in 12. na 1500 metrov prosto.

Klančnikovo plaketo je občinski svet podelil Marku Kobovcu 

za njegov pomemben

doprinos k športnemu

dogajanju v občini,

prispevek k uspehom

koroškega plavalnega športa

in atletike

ter za spodbujanje zdravega

tekmovalnega duha

in pozitivnih športnih vrednot

med mladimi.

Utemeljitev:
Marko Kobovc šteje dobrih štirideset let in je s športom povezan že od malih nog. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil zelo perspektiven plavalec PK Fužinar, v devetdesetih pa je bil uspešen atlet Koroškega atletskega kluba. Bil je večkratni državni prvak v disciplinah na 300 in 1000 metrov, član številnih reprezentanc Slovenije na mednarodnih tekmovanjih. Po doseženih rezultatih je na lestvicah v svojih kategorijah še danes zelo visoko.

Že leta 1995 je naredil izpite za licenco reševanja iz vode in je pričel z reševanjem v takratnem bazenu na Ravnah. Dve leti je vodil pionirske selekcije atletske šole pri Koroškem atletskem klubu. Nato je postal vaditelj plavanja in pričel z učenjem otrok v akcijah »Naučimo se plavati«.

Leta 2001 se je na povabilo PK Fužinar pridružil njihovemu strokovnemu kadru in vadil mlajše selekcije. V učenju plavanja je postal prava koroška legenda, saj so šle skozi njegovo in skupinsko poučevanje plavanja številne generacije otrok v občini in iz širše regije.

Danes ga videvamo v vlogi reševalca iz vode, animatorja v welnesu s savnami, pri poučevanju plavanja in na različnih zabavah najmlajših otrok. Nedvomno je dal pečat športnemu dogajanju zadnjih 25 letih v občini in je prepoznavna osebnost ravenskega bazena v širši regiji in tudi čez mejo.

Klančnikovo plaketo je podelil občinski svet Koroškemu nogometnemu klubu Fužinar

za 80. let delovanja

in sodelovanja s krajani,

za uvrstitev članske ekipe

v 2. slovensko nogometno ligo

ter za prispevek

k ugledu mesta in občine

Ravne na Koroškem

v slovenskem prostoru.

Utemeljitev:

Začetki nogometa na Ravnah segajo v pomlad leta 1937. Prvo tekmo so igralci iz takratnega Guštanja odigrali z Mežico na Plešivčnikovem travniku v Logu. Zanimanje za nogomet v kraju je bilo veliko, zato so po še nekaj odigranih tekmah v gostilni pri Ringu izvedli občni zbor, in 20. avgust 1937 velja kot datum, ko je bil ustanovljen Nogometni klub SK Slovan. Klub je bil po 2. svetovni vojni vedno povezan z lokalnim gospodarstvom, takratno Železarno Ravne, in je v okviru Športnega duštva Fužinar redno nastopal na različnih ravneh tekmovalnega sistema.

Koroški nogometni klub Fužinar je v letu 2017, ko je praznoval 80 let delovanja, dosegel svoj največji uspeh z uvrstitvijo članske ekipe v 2. slovensko nogometno ligo. S tem je mesto Ravne na Koroškem zopet uvrstil na športni zemljevid Slovenije in je najvišje uvrščen nogometni klub v koroški regiji.

Že nekaj let pa se v okviru kluba uspešno kalijo tudi nogometašice. Za lep uspeh lahko v lanskem letu štejemo tudi nastop mladink NK Fužinar za slovensko reprezentanco U19 na mednarodnem prizorišču

Veliko Klančnikovo plaketo je prejel Radovan Pšeničnik

za njegov pomemben

prispevek k razvoju in uspehom

Športnega društva Fužinar

in ravenskega športa v celoti,

za spodbujanje zdravega

načina življenja

in pozitivnih športnih vrednot

ter za predstavljanje občine

v Sloveniji in v svetu.

Utemeljitev:

Gospod Radovan Pšeničnik se je kot štipendist Železarne Ravne leta 1954 zaposlil na Ravnah in se takoj aktivno vključil v Nogometni klub Fužinar, ki je deloval znotraj Športnega društva Fužinar.

Na predlog direktorja Železarne Gregorja Klančnika je bil ustanovitelj smučarske tekaške in plavalne šole, kjer so se kalili mladi tekmovalci. S pridobljenim osnovnim znanjem so se tako ti mladi vključevali v tekaški in plavalni klub, ki sta bila s svojimi tekmovalci že prepoznavna v širšem jugoslovanskem in mednarodnem prostoru.

Delo predsednika Izvršnega odbora Športnega društva Fužinar je Rado Pšeničnik opravljal celih 28 let. V tem obdobju je skrbel za finančna sredstva, ki so vsem klubom znotraj društva omogočala, da so lahko športniki kakovostno trenirali in se udeleževali različnih tekmovanj doma in v tujini. V tem obdobju je članska ekipa Odbojkarskega kluba Fužinar že tretjič nastopala v močni I. jugoslovanski ligi. Ime Raven so tudi člani plavalnega, smučarskega, namiznoteniškega in kegljaškega kluba ponesli v svet in opozorili, da so Ravne mesto športa.

Na Ravnah je bil pod Pšeničnikovim vodstvom prvič organiziran mednarodni plavalni miting, ki bo v organizaciji plavalnega kluba letos že petinštirideseti. S poznanstvi, ki jih je stkal kot vodja posameznih ekip na mednarodnih tekmovanjih, je bilo članom Plavalnega kluba Fužinar pod njegovim vodstvom prvič omogočeno, da so se podali čez lužo na mednarodni plavalni miting v Ameriko.

Rado Pšeničnik je bil podpredsednik Plavalne zveze Jugoslavije, član odbora za šport radia Ljubljana in častni član Plavalnega kluba Crvene zvezde iz Beograda.

Prejel je državno priznanje Red dela s srebrnim vencem, priznanje Plavalne zveze Slovenije in leta 1988 najvišje priznanje na področju športa - Bloudkovo plaketo za delo pri razvoju telesne kulture v občini in pri vodenje društva.

Nagrado Občine Ravne na Koroškem je občinski svet podelil Andreju Gradišniku

za dolgoletno uspešno vodenje

največjega podjetja na Koroškem,

za njegov prispevek k uveljavljanju

metalurških in jeklarskih poklicev

za uspešno povezovanje družbe Metal

z lokalnim okoljem

ter za prispevek k prepoznavnosti

občine izven njenih meja.

Utemeljitev:

Andrej Gradišnik je po končani osnovni šoli Prežihovega Voranca šolanje nadaljeval na ravenski gimnaziji, končal višješolski in nato visokošolski študij metalurgije na Fakulteti za naravoslovne vede v Ljubljani ter ob delu specialistični študij managementa na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Zaposlil se je kot tehnolog in nato vodja priprave proizvodnje v Metalu Ravne, nakar je bil v koncernu Slovenskih železarn svetovalec predsednika uprave.

Od leta 2007 je glavni direktor Metala Ravne. V tem času je skupaj z ekipo sodelavcev izvedel strateški, okoli 140 milijonov evrov velik investicijski cikel v posodobitev proizvodnih kapacitet podjetja. Postopno revitalizirajo obrate, ki so jih druge propadajoče družbe na zaokroženem gospodarskem območju zaprle. Pod njegovim vodstvom se izgrajuje sodobno podjetje, ki bo nudilo zaposlitev tudi bodočim generacijam Korošcev. Metal redno sodeluje z ravenskim športom, železarskim muzejem, s Pihalnim orkestrom ravenskih železarjev, Koroškim gasilskim zavodom, s šolami in društvi.

Od otroških let ga spremlja ljubezen do gora. Kat aktiven alpinist je preplezal številne prvenstvene smeri, bil član številnih odprav v najvišje gore. Leta 2012 je izpolnil tridesetletne želje koroških alpinistov po lastni odpravi na enega izmed 14 vrhov na svetu, višjih od 8000 metrov. Skupaj z Lačnom je organiziral odpravo na 8051 m visoki Broad Peak v Karakorumu. V ekipo Koroška 8000 sta pritegnila alpiniste iz Črne, Mežice, Prevalj, Raven in Slovenj Gradca. Pet članov, med njimi tudi Gradišnik, je doseglo vrh.

Njegovo življenjsko spoznanje, ki velja tako za odpravo na visoko goro kot tudi sicer v življenju, povzemamo iz knjige Sanje: »Vsak cilj, četudi na prvi pogled še tako visok in oddaljen, je dosegljiv, če si ga srčno želimo, premoremo dobro ekipo, smo pripravljeni zanj trdo delati, imamo dovolj znanja, vztrajnosti ter poguma in nas spremlja kanček sreče.«

Podelitev letošnjih priznanj Občine Ravne na Koroškem so s kulturnim programom sooblikovali otroci Vrtca Ravne in moderatorka Darja Vrhovnik.

V imenu dobitnikov priznanj se je svečanemu zboru zahvalil prejemnik najvišjega občinskega priznanja, Andrej Gradišnik.