Tihomir Pinter RAZŽARJENI POGLED
Tihomir Pinter RAZŽARJENI POGLED
18. 6. 2020
Danica H.
509
Izbor razstavljenih fotografij Tihomirja Pinterja predstavlja del stalne zbirke Koroškega pokrajinskega muzeja, Muzeja Ravne na Koroškem. Dela so bila na ogled v sklopu občasne razstave Razžarjeni pogled leta 2006 (5. - 18. 10. 2006, razstavišče na gradu Ravne) kot del projekta, ki je nastal v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice.
Cikel fotografij je nastajal ob Pinterjevih obiskih številnih jugoslovanskih železarn, med njimi tudi Železarne Ravne, kjer je tradicija jeklarstva prisotna že štiri stoletja. Opus treh desetletij tenkočutnega prisluškovanja železarskemu utripu na številnih deloviščih nekdanje skupne države je nedvomno dragocen vir za preučevanje minulega, kakor tudi umetniško estetski izdelek, ki slikovite notranjščine železarskih obratov, moč in osupljivo velikost strojev in naprav, postopke tehnologije ter vztrajnost delavca poveže v nedeljivo celoto. Vzdušje slikovitih ambientov industrijske proizvodnje z vsemi njenimi deležniki v procesu, kjer je avtor izkoriščal le obstoječe vire svetlobe, je mojstrsko prenesel v polje umetniške fotografije, kar je vsekakor izrednega pomena. Pinter, ki se ga je prijel sloves 'fotografa z železarskimi motivi', pa je v železarnah iskal predvsem kadre z likovnimi poudarki in tonskimi kvalitetami, kar je najbolje izrazila ravno črno-bela tehnika. Zato ni naključje, da številčnejši del njegovega opusa predstavljajo fotografske kompozicije detajlov, saj so bili ti motivi zanj likovno najbolj zanimivi. Vsi ti 'črno-beli' portreti fužinarske obdelave železa in jekla prinašajo nostalgične utrinke šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let preteklega stoletja in so danes le še spomin, a kljub temu resnični odsev minulega, včerajšnjega sveta.
Biografija
Tihomir Pinter se je rodil 19. januarja 1938 madžarskim staršem v Bjelovarju na Hrvaškem. Po končanem študiju farmacije v Zagrebu, se je specializiral za področje analitike živil, iz česar je tudi doktoriral. S fotografijo se ukvarja od leta 1956, razstavljati je pričel leta 1961. Prva nagrada na razstavi Salona »Čelik i nafta« (Jeklo in nafta) v Sisku leta 1966 ga je spodbudila k fotografskemu prikazu železarjev ter detajlov iz železa. Pozneje ga je zanimanje za fenomen abstraktnega v likovni umetnosti pripeljalo v ateljeje slovenskih ustvarjalcev (Umetnik v ateljeju, 1984), sledili so cikli portretov slovenskih književnikov, skladateljev, glasbenih poustvarjalcev, gledališčnikov ter slovenskih likovnih ustvarjalcev v zamejstvu. Za uspešno delovanje na področju razstavne fotografije mu je Foto zveza Jugoslavije leta 1973 podelila naziv ''mojster fotografije'', Mednarodna zveza za fotografsko umetnost (FIAP) pa leta 1975 še naziv ''Excellence''. Leta 2006 je za življenjsko delo prejel Puharjevo nagrado Fotografske zveze Slovenije. Imel je preko 90 samostojnih razstav doma in na tujem, sodeloval je na 570 skupinskih razstavah po vseh celinah sveta in za svoje delo prejel 175 nagrad in priznanj. Od leta 1970 je član Foto grupe ŠOLT Ljubljana (zdaj Foto klub Ljubljana), član Društva oblikovalcev Slovenije in Društva likovnih umetnikov Ljubljana ter častni član Kabineta slovenske fotografije. Njegove fotografije hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici, Moderni galeriji, Kabinetu slovenske fotografije v Kranju, Gledališkem muzeju, Koroškem pokrajinskem muzeju, Umetnostni galeriji Maribor, Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in drugod. Od leta 1970 živi in ustvarja v Ljubljani.
Cikel fotografij je nastajal ob Pinterjevih obiskih številnih jugoslovanskih železarn, med njimi tudi Železarne Ravne, kjer je tradicija jeklarstva prisotna že štiri stoletja. Opus treh desetletij tenkočutnega prisluškovanja železarskemu utripu na številnih deloviščih nekdanje skupne države je nedvomno dragocen vir za preučevanje minulega, kakor tudi umetniško estetski izdelek, ki slikovite notranjščine železarskih obratov, moč in osupljivo velikost strojev in naprav, postopke tehnologije ter vztrajnost delavca poveže v nedeljivo celoto. Vzdušje slikovitih ambientov industrijske proizvodnje z vsemi njenimi deležniki v procesu, kjer je avtor izkoriščal le obstoječe vire svetlobe, je mojstrsko prenesel v polje umetniške fotografije, kar je vsekakor izrednega pomena. Pinter, ki se ga je prijel sloves 'fotografa z železarskimi motivi', pa je v železarnah iskal predvsem kadre z likovnimi poudarki in tonskimi kvalitetami, kar je najbolje izrazila ravno črno-bela tehnika. Zato ni naključje, da številčnejši del njegovega opusa predstavljajo fotografske kompozicije detajlov, saj so bili ti motivi zanj likovno najbolj zanimivi. Vsi ti 'črno-beli' portreti fužinarske obdelave železa in jekla prinašajo nostalgične utrinke šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let preteklega stoletja in so danes le še spomin, a kljub temu resnični odsev minulega, včerajšnjega sveta.
Biografija
Tihomir Pinter se je rodil 19. januarja 1938 madžarskim staršem v Bjelovarju na Hrvaškem. Po končanem študiju farmacije v Zagrebu, se je specializiral za področje analitike živil, iz česar je tudi doktoriral. S fotografijo se ukvarja od leta 1956, razstavljati je pričel leta 1961. Prva nagrada na razstavi Salona »Čelik i nafta« (Jeklo in nafta) v Sisku leta 1966 ga je spodbudila k fotografskemu prikazu železarjev ter detajlov iz železa. Pozneje ga je zanimanje za fenomen abstraktnega v likovni umetnosti pripeljalo v ateljeje slovenskih ustvarjalcev (Umetnik v ateljeju, 1984), sledili so cikli portretov slovenskih književnikov, skladateljev, glasbenih poustvarjalcev, gledališčnikov ter slovenskih likovnih ustvarjalcev v zamejstvu. Za uspešno delovanje na področju razstavne fotografije mu je Foto zveza Jugoslavije leta 1973 podelila naziv ''mojster fotografije'', Mednarodna zveza za fotografsko umetnost (FIAP) pa leta 1975 še naziv ''Excellence''. Leta 2006 je za življenjsko delo prejel Puharjevo nagrado Fotografske zveze Slovenije. Imel je preko 90 samostojnih razstav doma in na tujem, sodeloval je na 570 skupinskih razstavah po vseh celinah sveta in za svoje delo prejel 175 nagrad in priznanj. Od leta 1970 je član Foto grupe ŠOLT Ljubljana (zdaj Foto klub Ljubljana), član Društva oblikovalcev Slovenije in Društva likovnih umetnikov Ljubljana ter častni član Kabineta slovenske fotografije. Njegove fotografije hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici, Moderni galeriji, Kabinetu slovenske fotografije v Kranju, Gledališkem muzeju, Koroškem pokrajinskem muzeju, Umetnostni galeriji Maribor, Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in drugod. Od leta 1970 živi in ustvarja v Ljubljani.
