Strokovni posvet »Realnost mladostnikov se spreminja. ali jim uspemo slediti?«
Regijski sprejemni center Koroške Društva Projekt Človek je organiziral strokovni posvet z naslovom »Realnost mladostnikov se spreminja. Ali jim uspemo slediti?«
Pri delu z mladimi se soočamo z novimi problemi. Svet se hitro razvija, odnosi in vrednote se spreminjajo, mladostniki pa so ujeti sredi tega in plavajo kolikor najbolje znajo. Njihova realnost se hitro spreminja, sprašujemo pa se koliko ji uspemo mi, odrasli, slediti. Na posvetu smo, s pomočjo različnih strokovnjakov, osvetlili problematiko, s katero se danes soočajo mladi in njihovi starši ter iskali načine kako spodbujati dobre odnose med njimi.
Strokovni posvet je s pozdravnim nagovorom otvorila predsednica Društva Projekt Človek, mag. Suzana Puntar, ki je najprej izpostavila vprašanje ali realnost mladih razumemo, sprejemamo in podpiramo. Če želimo ohranjati stik z mladimi, je pomembno, da poznamo njihov svet, da ga ne gledamo samo iz oči nam znanega, da se zavedamo, da mladi še niso zastrupljeni z lastnimi omejitvami, hkrati pa, da preslikujemo pozitivne vrednote v njihov svet. Zaključila je z mislimi, da za to, da se mladi dobro počutijo, rabijo tople, izpolnjujoče odnose, občutek varnosti in ljubezni, da imajo potrebo po tem, da se jih sprejme, objame in potolaži, ker le tako bodo le-to dajali naprej.
Urška Peterca, iz Društva Projekt Človek, je predstavila Program za otroke in mladostnike Društva Projekt Človek. Poudarila je, da vplivi v domačem okolju na mladostnike delujejo močneje od vplivov ambulantne obravnave in da je zato sprememba na ravni celotne družine nujna.
Goran Đurić, iz Društva Projekt Človek, je dodal predstavitev Regijskega sprejemnega centra Koroške in programa za mlade Križišče. Izpostavil je podatek, da se v njihovem centru vedno več mladih obrača po pomoč. Tudi on je poudaril, da je nujno sodelovanje staršev, brez tega ne gre.
O tem zakaj so dobri odnosi zelo pomembni za naše dobro počutje je spregovorila Dubravka Hrovatič, psihoterapevtka, supervizorka in asistentka na Fakulteti za socialno delo, v prispevku z naslovom Izbiram odnos. Izpostavila je, da travmatske izkušnje puščajo sledi in da na podlagi le-teh posameznik oblikuje svoj pogled na svet. Povedala je, da mladi manifestirajo svojo potrebo na najboljši način, ki ga poznajo, mi pa kdaj ne razumemo njihovega načina izražanja in smo zato pozorni le na določene težavne trenutke. Deviantno vedenje ni osnovni problem, ampak je le način na katerega mladostnik poskuša rešiti problem, ker ne zna drugače ali ni pripravljen na drugačne načine reševanja. Zato je pomembno, da mladim pokažemo drugačne načine reševanja problemov.
Da smo poskrbeli za svoje dobro počutje, nas je Maja Ocepek, profesorica glasbe, popeljala v krajše sproščanje z zvokom.
Nadaljevala je Jerneja Lorber, regijska koordinatorica za duševno zdravje, Program MIRA - Nacionalni program duševnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ravne na Koroškem, s svojim prispevkom Biti danes mlad... Predstavila je nekaj ključnih podatkov iz poročila mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2022, ki je dala poseben poudarek duševnemu zdravju. Predstavila je razlike v odgovorih ranljive skupine mladih, udeležencih Projektnega učenja mlajših odraslih iz leta 2020, vse skupaj pa je povezala z izjavami mladih, ki so nam dale vpogled v njihovo doživljanje.
Posvet je zaključila dr. Katarina Kompan Erzar, iz Študijsko raziskovalnega centra za družino, ki je spregovorila o starševski nemoči in izgorelosti, ki je najbolj vezana na odsotnost socialne podpore in je bolj prisotna v bolj individualiziranih družbah, kjer je več fokusa na storilnost. Izpostavila je, da nemoč v starševski vlogi zelo močno razsuje tudi partnerski odnos in dodala, da je psihična agresivnost pomemben vpliv problematičnih vedenj mladostnikov. Zaključila je s pozitivno noto in poudarila, da bo majhna sprememba pri nefunkcionalnih starših prinesla velik učinek pri njihovih otrocih in da je prezenca, ki ga da odrasla oseba, ključna.
Prispevki posveta so pripeljali do zaključkov, da je delo z družinami zelo zahtevno, a hkrati zelo plemenito poslanstvo. Mladi so za strokovne delavce marsikdaj izziv, saj se težje vživimo v njihov svet, a ko se odpremo in jih poskušamo srečati na točki, kjer so oni, ugotovimo, da lahko že majhne spremembe ustvarijo velike rezultate v njihovem življenju. In zato se splača vztrajati vedno znova. Pomembno je, da smo na strani mladih, da o vrednotah, ki jih želimo prenesti naprej, ne le govorimo, pač pa jih tudi živimo in da smo vredni zaupanja.
Dodatne informacije:
mag. Suzana Puntar, Društvo Projekt Človek, GSM: 031 521 666