22. tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti na obletnico rojstva Prežihovega Voranca, Lovra Kuharja

Prežihov Voranc: »Doma bom delal, doma bom rasel, doma se bom boril proti krivicam.«

10. 8. 2024 je potekalo že 22. tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti. Srečanja, ki so se pričela ob 110-letnici Prežihovega rojstva so pomemben dogodek v čast Lovra Kuharja, bolj znanega kot Prežihovega Voranca, enega najpomembnejših slovenskih pisateljev in družbenih aktivistov 20. stoletja.

Dogodek je na Prežihovi bajti, ki je že od leta 1979 spominski muzej, organiziral Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne. Bajta je danes med najbolj pogosto obiskanimi točkami našega mesta in predstavlja značilno koroško stavbo malega kmeta, bajtlerja. S svojo zunanjo podobo in notranjo ureditvijo nas seznanja z značilnim kmečko-delavskim okoljem, iz kakršnega so izšli Voranc in veliko njegovih literarnih junakov.

Ob obletnici rojstva so se zbrali občani, častni gostje in sorodniki Prežihove družine ter mnogi obiskovalci, ki so se udeležili dogodka in s svojo prisotnostjo izkazali spoštovanje do Prežihovega izročila, se poklonili njegovemu življenju, delu in dediščini.

Prežihov Voranc je bil mojster pripovedovanja, ki je v svojih delih zapisal srce Koroške in njeno dušo. Njegova literarna ustvarjalnost je bila globoko ukoreninjena v kmečkem in delavskem okolju ter je močno vplivala na slovensko socialno-realistično literaturo.

Dogodek je z besedno popotnico pospremil direktor KPM mag. Tadej Pungartnik, ki je spomnil na prizadevanja Muzeja Ravne in vsem Prežihu zapriseženih muzealcev, ki z veliko osebne angažiranosti s pieteto ohranjajo spomin in odstirajo življenje našega literata in aktivista. Župan Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, tudi predsednik Prežihove ustanove, je zaradi nujne odsotnosti prisotnim namenil pisno sporočilo, in sicer: »Prežihov Voranc je srce naše skupnosti, naš ponos in naša dediščina. Njegova dela nas povezujejo z našimi koreninami, z našim krajem in narodom. Prežih ni le velik pisatelj, je graditelj naše identitete. Kotlje in Koroška živita skozi njegove zgodbe, ki še vedno odmevajo v naših srcih. Zahvaljujem se vsem, ki že polnih 20 let obiskujete Prežihovo bajto in s tem izkazujete spoštovanje do njegovega izročila. Vaša prisotnost daje smisel tej prireditvi. Posebna zahvala pa gre tudi organizatorjem, ki skrbno negujejo to tradicijo. Naj Prežihov duh še dolgo živi med nami.«

Slavnostni govornik je bil dr. Vinko Skitek, višji arhivist, Pokrajinski arhiv Maribor, enota za Koroško, ki je s svojim znanjem in strastjo navdušil vse prisotne z referatom o življenju in delu Prežiha v 20. letih prejšnjega stoletja.

Slavnostni govornik je na 22. srečanju pri Prežihovi bajti govoril o socialni, družbeni in politični klimi v Guštanju v 20. letih 20. stoletja, povezanem z Lovrom Kuharjem - Prežihovim Vorancem. Osredotočil se je na Vorančevo politično delovanje v komunistični stranki ter njegov vpliv na družbo v Mežiški dolini. Poudaril je tudi Vorančevo vlogo v mednarodnem komunističnem gibanju ter pomen njegovega političnega delovanja za slovensko literaturo in politiko. Svoj izčrpen prispevek, ki je odstiral pronicljiv vpogled v leta po prvi svetovni vojni, tenzije časa in življenje Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca je zaključil z besedami: »Voranc tako ostaja precej dobro raziskan slovenski pisatelj, kot politik pa je še vedno v marsičem popolnoma nepoznan. In odkrivanje teh neznank je gotovo ena od nalog sedanjih in prihodnjih generacij raziskovalcev.«

V glasbenem delu so skupno točko s Prežihovo sporočilnostjo in zavezanostjo ljudskim prvinam virtuozno predstavili izjemni multiinstrumentalisti, zbrani v zasedbi Hedera vento. Preplet ljudske glasbe, glasbe sveta z elementi bluza, džeza, latinoglasbe in filozofijo esperanta so preko strun, glasu in polnomočnih besedil prenesli Mojca Kamnik, Aljaž Lipuš in Urša Lorber. Kot so sporočili ob nastopu je: »… nekaj posebnega v prepoznavanju vzorcev, lepote in veličine kulturne dediščine, ki jo občudujemo v njenih sledeh; v tej, ki se dogaja pred našimi  lastnimi očmi in v tej, ki bo nekoč slikala naša občutja naših zanamcem.«

Voranc je s svojimi deli povezoval kmečko življenje s širšimi družbenimi vprašanji in bil občutljiv za kulturne pečate ljudstva, živečega med Pohorjem, Peco in Uršljo. Hedera Vento se želi na podoben način približati Vorančevemu čutu in prepletati tradicijo slovenskih ter koroških ljudskih pesmih z aktualnimi glasbenimi vzgibi, in tako ostvarjati most med nostalgijo in sodobnostjo.

Oživljanje in predstavitev Prežihove zapuščine je pomembno za ohranjanje slovenske kulturne dediščine in naše identitete. Vabimo vas, da še naprej odkrivate in cenite dela tega izjemnega pisatelja ter se navdihnete z njegovimi besedami, ki še danes odmevajo.

Foto: Koroški pokrajinski muzej, zanj Maša Flogie