Spominska slovesnost na Trotovem vrhu na Strojni
Tradicionalno spominsko slovesnost na Trotovem vrhu na območju stika Zelenbrega, Strojne in Libeliške gore je v nedeljo, 14. julija 2024, ponovno organizirala Zveze združenj borcev za vrednote NOB Mežiške doline in Občinske organizacije ZB Ravne na Koroškem.
Slovesnost poteka pri spomeniku na Trotovem vrhu, postavljenemu julija 1985 v spomin na spopad skupine partizanov s patruljo gestapovcev in policistov iz Dravograda. V tem spopadu je padel Alojz Kompan – Žnidaršič, rudar in funkcionar OF iz Črne na Koroškem, težko pa je bil ranjen Lipej Kolenik – Stanko iz Šmarjete pri Pliberku (Avstrija).
Srečanje poteka ob spomeniku, postavljenem na kraju bitke, ki se je tu odvijala 18. 3. 1945, posvečena pa je vsem prebivalcem okoliških naselij in njihovemu trpljenju v času okupacije. Še posebej se vsakokrat spomnimo tragedije Sabodinove družine iz Libeliške gore, samo dober kilometer oddaljene od mesta proslave, ki so jo dravograjski gestapovci 23. julija 1944, pobili zmetali v domačo hišo in jo nato sežgali. Povezovalec programa prireditve je poudaril, da se bomo naslednji teden spominjali osemdesete obletnice zločina.Enak zločin so gestapovci in nemški policisti storili samo nekaj mesecev kasneje, 28. novembra 1944 na Breznici nad Prevaljami, kjer so ravno tako v gorečo Rakitnikovo domačijo zmetali devet pobitih domačinov. Dogodek je tako prizadel ljudi v širši okolici, da so mnogi v strahu za svoja življenja začeli odklanjati sicer močno razširjeno gostoljubje do partizanov. Koroški partizan in terenec na področju Mežiške doline in domačin iz Šentanela se je v svojih spominih tega spomnil na tak način:
»Ko je ob koncu leta 1944 policija pobila in sežgala pri Rakitniku vso družino, so bili prestrašeni tudi naši najboljši prijatelji kmetje in nas prosili, naj se njihovim domovom ne približujemo. Zato smo se umikali vse globlje v nam neznane gozdove in se pozno v noč ustavili pri bajti, kjer je živel Pvožl sam. Sprejel nas je kot svoje otroke in nam ponudil hrano in spanje v svoji bajti. Bili smo lačni, saj so se nas kmetje izogibali, ker so bili prestrašeni zaradi pokola pri Rakitniku. Ponudil je, da nam prebere nekaj svojih pesmi, na katere je bil ponosen, vendar brez uspeha, saj so partizani po okusni večerji zaspali.
Blaža Mavrela – Pvažlna smo se letos na prireditvi spomnili ob dveh njegovih pesmih, ki jih je zapel MPZ Šentanelski pavri in jih dodali partizanski pesmi.
Izvajalci kulturnega programa na letošnji prireditvi so bili harmonikarski orkester KD Prežihov Voranc, stalni spremljevalec partizanskih slovesnosti v Mežiki dolini, tudi te na Trotovem vrhu. Enako zvesti udeleženci te prireditve so tudi že prej omenjeni Šentanelski pavri. Povezovalec prireditve, predsednik Občinske organizacije ZB za vrednote NOV Maksimilijan Večko, jim je letos namenil nekaj več besed najave in pri tem spomnil, da zbor praznuje letos oktobra 60. obletnico obstoja. Že od leta 1985 so stalni gostje slovesnosti na Trotovem vrhu. V zahvalo za to in ob 60. obletnici je dvesto udeležencev prireditve zbor nagradilo z gromkim aplavzom.
Letošnji slavnostni govornik na prireditvi je bil Danilo Prušnik, podpredsednik Zveze koroških partizanov iz Celovca in sin enega prvih partizanov na Koroškem Karla Prušnika – Gašperja. Tovariš Prušnik je v govoru obudil nekaj dejstev o koroškem partizanskem odporu in o pomenu tega odpora za povojno ustanovitev nove Avstrije. Povedal je, da se je osebno poznal z Lipejem Kolenikom in nanizal nekaj spominov nanj. Še posebej je bil presenetljiv tisti del govora, ko je govoril o Petru Handkeju, pisatelju svetovnega formata, Nobelovem nagrajencu za literaturo 2019 in po materi Mariji Sivec, koroški Slovenki, tudi slovenske krvi. Ne bom obnavljal celotnega Prušnikovega govora; pozitiven odnos Nobelovega nagrajenca do boja koroških partizanov naj predstavim s Handkejevimi besedami zapisanimi v prilogi zadnje izdaje knjige Karla Prušnika – Gašperja Gamsi na plazu (5. dopolnjena izdaja 2019): »Prvič sem med branjem Prušnika – Gašperja in Lipeja Kolenika razmišljal drugače kot estetsko. Prvič. me je obšla skušnjava, da bi pomislil: to ni stvar pesnikov! Ni treba, da kot Rene Char vedno pišeš poezijo! Ta grobi, okrutni, natančni – kakor je Janko Messner zapisal v predgovoru ali spremni besedi h Koleniku – »sekundni slog«, ki ga uporablja Kolenik, ustreza skoraj bolj, kot če bi odpor poetiziral«. Danilo Prušnik nam je povedal, da sta s Petrom Handkeja in zvedeli smo, da je nobelovec Hendke tudi prijatelj slovenskih knjig.
Ob koncu proslave so v imenu vseh udeležencev na spomenik položili venec: Danilo Prušnik, podpredsednik Zveze koroških partizanov, Stanislav Ovnič, predsednik ZZB Mežiške doline in Vinko Kranjc, predsednik ZZB Dravograd.
Maksimilijan Večko
Predsednik ZB za vrednote NOV Ravne na Koroškem
Fotografije: Združenje Borcev NOB Dravograd