Ob državnem prazniku – dnevu Rudolfa Maistra

25. 11. 2023 Danica H. (Urad župana) 868

»23. november, dan Rudolfa Maistra, spomin na dan, ko je leta 1918 general Rudolf Maister s svojimi borci v samostojni vojaški akciji razorožil nemško Zeleno gardo, prevzel vojaško oblast in dokončno utrdil slovensko politično oblast v Mariboru, spominski dan, ki združuje vse narodnozavedne Slovence in od 15. oktobra 2005 velja za slovenski državni praznik.«

Prireditev, ki je letos potekala v večnamenski dvorani v Kotljah, se je pričela s svečanim prihodom praporščakov in himno Republike Slovenije, ki jo je zaigral Trobilni sekstet Policijskega orkestra. Nadaljevala se je s himno Zveze društev General Maister ''Slovenec sem'' v izvedbi MPZ Mežiški knapi.

 

Mladi! Da ste pripravljeni:

meča ne dajte nikoli iz desnice,

naše pravice nikoli iz zenice!

Vranec naj zoblje osedlan,

da se ko strela do mej zaprašite

in prevalite lažnike kamnite,

ko se ukreše – vaš dan.

Bratje stražarji – pozdravljeni!

 

''Spoštovani. Z verzi generala Maistra, tako rekoč že tradicionalno, Koroško domoljubno društvo Franjo Malgaj in Občina Ravne na Koroškem, ob  državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, organiziramo proslavo v spomin in v čast temu velikemu človeku, generalu, bojevniku in poetu, odločnemu in nepopustljivemu vojaškemu strategu ter občutljivemu in preudarnemu pesniku,'' je navzoče v dvorani pozdravil moderator Aljaž Verhovnik. 

General Rudolf Maister, s pesniškim imenom Vojanov, nedvomno sodi med najpomembnejše slovenske osebnosti 20. stoletja. Njegovo razgibano življenje se je začelo 29. marca 1874 v Kamniku in končalo 26. julija 1934 v Uncu pri Rakeku. Bil je eden tistih Slovencev, ki je znal in upal ne samo razmišljati, ampak tudi ukrepati državotvorno. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem območju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. 1. novembra 1918 je prevzel vojaško poveljstvo na območju Maribora in slovenske Štajerske. Ko je tedanji nemški mestni svet razglasil priključitev Maribora k Avstriji, je Maister pred zbranimi nemškimi častniki odločno izjavil:

»Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.«

21. novembra je Maister ustanovil Mariborski pešpolk. Tako je nastala prva redna slovenska vojska s približno 4.000 vojaki in 200 častniki ter s slovenskim poveljevanjem. Dva dni zatem, ob štirih zjutraj, je v brezhibni akciji v Mariboru razorožil nemško gardo in razpustil nemški mestni svet. Ta Maistrova akcija je bila odločilna, da so Slovenci spet obvladali položaj v Mariboru, v naslednjih mesecih pa še na celotnem Štajerskem in Koroškem.

Prav temu dogodku v spomin je 23. november proglašen za slovenski državni praznik.

Rudolf Maister ni bil samo vojak, bil je vizionar. Veličina njegovih dejanj je v tem, da se je zavedal, kako pomembna je odločnost ob nastajanju nove države ob razpadu avstrijske monarhije. Krasila ga je tudi zelo vsestranska kulturna osebnost. Od zgodnje mladosti je bilo njegovo življenje prepleteno s književnostjo, glasbo in slikarstvom. V pesmih je izražal narodno osvoboditeljstvo in bolečino ob tragediji, da je v 1. svetovni vojni padlo toliko slovenskih fantov. Iz njih govori krepka vojaška pesniška osebnost, ki čuti človeško in narodno gorje.

Bil je strasten ljubitelj knjig in lastnik ene največjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem. Zbiral je slovenske knjige in časopisje, ki jih je iskal po župniščih, šolah, pri kmetih, po knjigarnah in starinarnicah. Rudolf Maister – Vojanov je v narodu zapustil neizbrisen spomin, vreden njegove vsestranske osebnosti. Pomembna so tudi njegova prizadevanja za priključitev Koroške k matični domovini, saj so njegovi borci pod vodstvom Franja Malgaja pustili neizbrisen pečat na naših tleh. Prav zato so pesmi, ki jih je zapel Moški pevski zbor Mežiški knapi, izzvenele tudi njemu v spomin. Ob državnem prazniku, ki je potekal v organizaciji Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj in Občine Ravne na Koroškem, smo prisluhnili slavnostnem govoru župana Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaža Rožena. Kulturni program so popestrili glasbeniki Trobilnega  seksteta Policijskega orkestra, pevci Moškega pevskega zbora Mežiški knapi ter praporščaki. Večer je s prepletanjem besed, prebiranjem recitalov in misli  obogatil moderator Aljaž Verhovnik.

Praznik smo slavili tudi prejšnjo soboto, ko je Koroško domoljubno društvo Franjo Malgaj organiziralo pohod po Malgajevi poti.

S svečano proslavo v počastitev državnega praznika smo izkazali čast generalu Maistru, Franju Malgaju in njegovi četi ter vsem generacijam borcev za Slovenijo. Še vedno pa ostaja vprašanje, ali danes, po več kot 100 letih, še premoremo tako domoljubje in tak pogum, kot ga je živel in s svojimi dejanji izkazal general Maister? Vlada RS je leto 2024 razglasila  za Maistrovo leto. Obeležili bomo namreč dve pomembni okrogli obletnici: 150-letnico rojstva in 90-letnico smrti generala Maistra. Prav tako se bomo spomnili pomembnih obletnic iz življenja in dela našega junaka Franja Malgaja, in sicer 130. obletnice rojstva in 105. obletnice njegove tragične smrti na obronku Tolstega vrha pri Dobrijah.

Slovesno prireditev so zaključili člani trobilnega seksteta orkestra slovenske voske policije s skladbo Ljubim te, Slovenija.    

 

Foto: Zala Lesjak