Žalna slovesnost - komemoracija ob dnevu spomina na mrtve

Ob dnevu spomina na mrtve je na pokopališču Barbara potekala žalna slovesnost. Komemorativno slovesnost ob Dnevu mrtvih pri Barbari izmenjaje organizirata občini Ravne na Koroškem in Prevalje. Današnjo komemoracijo je  pripravila občina Ravne.

''Na pokopališče Barbara nas pripelje spomin na naše mrtve prednike. Vsak od nas ima tukaj, pa tudi na pokopališčih drugje, vrsto svojih prednikov, znancev in prijateljev. Vsi ti živijo v nas in naš odnos do njih je del tega, čemur pravimo večno življenje. Mrtvi živijo v nas in našem spominu.''

''Danes smo se zbrali na praznik posvečen ljudem, ki jih ni več med nami. Ljudem, ki počivajo tukaj na pokopališču Barbara in drugih pokopališčih. Ljudem, ki smo jih poznali, imeli radi in smo z njimi preživeli vsaj del njihovega življenja.

Praznik kot dan spomina na mrtve je namenjen, da se svojih sorodnikov, prijateljev in drugih preminulih spomnimo in jih posvetimo današnji dan. Na nek način so namreč še prisotni med nami. Čeprav ne živijo več, so del naših spominov, radosti in spoštovanja. Spominjamo se veliko veselih in žalostnih trenutkov z njimi, so v našem živem spominu. Še vedno jim imamo radi in so del našega življenja. S skrbjo za grobove in z obiskovanjem le-teh pa izkazujemo poseben odnos do njih. Tukaj na pokopališču počivajo v večnem miru.

Posebej pa se danes na tej komemoraciji poklanjamo in spominjamo tudi ljudi, ki so umrli v obeh svetovnih vojnah in so življenje izgubili za naše skupno dobro. Na našem ozemlju je pred 80 leti divjala 2. svetovna vojna. Slovenija je bila okupirana s strani nacistične Nemčije.  Slovenijo so ponemčevali in vladali z nasiljem. V tistih časih so se nekateri ljudje uprli in organizirali organizirani odpor ter se nacistom zoperstavili z vojaškim partizanskim bojem. Tako so mnogi partizani in drugi udeleženci Narodno osvobodilne vojne, žal, v tem boju izgubili svoja življenja. Mnogi med njimi so bili mučeni, izgnani in pobiti. Nacisti so krvoločno pobijali tudi dojenčke, otroke, invalide, civiliste in talce. Pobijali so zavedne Slovence in zažigali kmetije, ki so pomagale partizanom. In tako je, žal, padlo mnogo naših ljudi, ki so življenja dali za našo takratno osvoboditev in s smrtjo plačali našo današnjo svobodo,« je  spregovoril župan Občine Ravne na Koroškem, dr. Tomaž Rožen.

Na koncu slovesnosti je župan Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen v spremstvu župana Občine Prevalje dr. Matica Tasiča, skupaj z Maksimilijanom Večkom, predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB, Občinske organizacije Ravne na Koroškem in Mirkom Rozmanom, predsednik ZB za vrednote NOB Prevalje položil venec k spomeniku padlim za svobodo.

Program so sooblikovali: Pihalni orkester železarjev Ravne, ki je zaigral žalni koračnici ter uvodno žalostinko. Prešernovo pesem Memento mori je recitiral Žiga Kristjan Žigon, ki je poskrbel tudi za vezni tekst. Prisluhnili smo še recitaciji Karla Destovnika Kajuha Kje si, mati.

Ob  dnevu mrtvih smo obudili spomin z dobro mislijo tudi na vse sorodnike.

MEMENTO MORI

Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancov je zasula že lopata!
Odprte noč in dan so groba vrata;
al dneva ne pove nobena pratka.

Pred smrtjo ne obvarje koža gladka,
od nje nas ne odkupjo kupi zláta,
ne odpodí od nas življenja tata
veselja hrup, ne pevcov pesem sladka.

Naj zmisli, kdor slepoto ljubi svéta,
in od veselja do veselja leta,
de smrtna žetev vsak dan bolj dozóri.

Znabiti, de kdor zdéj vesel prepeva,
v mrtvaškem prti nam pred koncam dneva
molčé trobental bo:''Memento mori!''

(France Prešeren)