Kulturno društvo Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem obeležilo 130. obletnico Prežihovega rojstva

Kulturno društvo Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem je 20. 10. 2023 v prijetnem ambientu razstavišča Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem obeležilo 130. obletnico rojstva Prežihovega Voranca.

Čeprav bi se moralo predstaviti vseh pet sekcij društva, sta točki Koroškega okteta in Ženske vokalne skupine Deteljica odpadli zaradi bolezni, tako pa so obiskovalce, ki so se prireditve ob obletnici udeležili, s svojimi prispevki v svoj svet popeljali člani Harmonikarskega orkestra pod vodstvom Alena Rožeja s Hotuljsko poljko, Moji mamici in venčkom narodnih pesmi, člani Folklorne skupine pod vodstvom Petra Šumnika, ki so zaplesali tramplan z mazurko in Hotuljsko polko, vse skupaj pa je povezovala manjša skupina mladih iz vrst članov Gledališke skupine Kavčuk pod vodstvom Lucije Mirkac, ki so premierno odigrali njeno avtorsko poetično dramo Pod bezgovim grmom grmenje, napisano po štirih Prežihovih motivih. Avtoričin cilj je bil Prežihove tekste aktualizirati na ravni temeljnih bivanjskih vprašanj in s tovrstnim korespondiranjem aludirati tudi na nedavne poplave ter vprašanja, ki so se ob tem odpirala in se še odpirajo.

Osrednja govornica in predsednica društva, mag. Irena Oder, je v svojem govoru, v katerem se je dotaknila tako Prežihovega življenja in dela kot tudi zgodovine po njem imenovanega društva, ob tem med drugim povedala, da si drzne trditi, »da bi se naš pred 130 leti rojeni rojak danes s ponosom nasmehnil, da je po dolgih letih, ko je bil krivično prezrt, s svojim delom postal nesmrten.«

Vsekakor so člani društva dokazali, da kultura ne glede na razmere, ki so kdaj bolj, kdaj pa manj naklonjene, vseeno »gre svojo pot«, kot je nekoč zapisal Srečko Kosovel, in ostaja živa, v kakršni koli obliki pač že. Ali kot v drami Pod bezgovim grmom grmenje brez konca in kraja ponavlja včasih bolj, včasih pa manj nejeveren tesar Krivonog (ki zase pravi, da je videl in doživel že vse): »Borovnik pa kar koplje in koplje.«

Zapisala: Lucija Mirkac