104. obletnica smrti Franja Malgaja

Franjo Malgaj je bil častnik v zgodovinskem sestavu enot generala Maistra. Kot srčen domoljub je sredi novembra 1918 v Celju zbral prostovoljce in se napotil na Koroško.

Dr. Franc Sušnik, ki je v tistih prelomnih časih veliko sodeloval z Malgajem, je junaka med drugim opisal z naslednjimi izbranimi besedami: »Domala brez oddiha je s soške fronte prihitel na klic narodnih prvakov v Mežiško dolino s slovesom junaka soške fronte. Vznesen na krilih zgodovinskih dni, ko se je na razvalinah avstro-ogrske monarhije rojevala nova država, in s svojimi fanti ves navdan z narodno mislijo, je z njimi videl na Koroškem svoje zgodovinsko poslanstvo. Navdušenje za ideal jugoslovanske državne skupnosti je združil z izrazitim talentom vojaškega in političnega organizatorja. Prva etapa in baza za naprej mu je bila Mežiška dolina. Njegova odličnost in pogum sta velela, da terja usodni čas dejanj, da si narod riše meje sam in da mu ne bo odrešenika od nikoder, če si odrešenik ne bo sam. S to plamenečo mislijo se je zaklel Koroški, in ko je dejal, da bo ostal tudi na mrtvi straži in da Koroške živ ne bo zapustil, je svojo zvestobo in prisego slovenski Koroški s svojo smrtjo tudi potrdil.«

Moderator Aljaž Verhovnik je pospremil Malgaja skozi besedo: ''Po zasedbi Mežiške doline je Malgaj ob pomoči Narodnega sveta izboljšal prehrano prebivalstva. Kmalu zatem je s 120 prostovoljci nadaljeval s prodiranjem v Podjuno. 23. novembra 1918 je zasedel Pliberk, dan kasneje pa je generalu Maistru v Maribor poslal poročilo, v katerem je navajal, da imajo njegove enote zasedene vse kraje med Dravo in Karavankami, od Žitare vasi do Libelič in Dravograda. V naslednjih dneh je Malgaj ob zavzetju Velikovca zdesetkal nemško vojsko, ki se je panično razbežala. V začetku leta 1919 je Malgaj po ukazu Narodne vlade moral zapustiti Velikovec, a ljubezen do slovenske zemlje ga je zadržala na Koroškem. Po večmesečnih bojih je Franjo Malgaj 6. maja 1919 tragično preminil na obronku sosednjega hriba. Svojemu najzaslužnejšemu častniku je na pogrebu v Šentjurju spregovoril general in pesnik Rudolf Maister, ki je prijatelju posvetil pesem Malgaj trka. Zadnji stihi te pesmi so tudi uliti v ploščo na spomeniku na Dobrijah.''

Slovesna govornica je bila magistrica Lučka Lazarev Šerbec, predsednica Zveze društev General Maister, ki je kasneje skupaj s predsednikoma Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj Vladimirjem Ovničem in predsednikom Občinskega odbora ZB za vrednote NOB Ravne na Koroškem Maksimilijanom Večkom položila venec k spomeniku.