Praznovanje 1. maja na Ravnah

Prvega maja že dobro stoletje skoraj po celem svetu obeležujemo mednarodni praznik dela in delavske solidarnosti oziroma dan delavstva. Ta dan predstavlja mednarodni simbol solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chicagu. Delavci so takrat zahtevali osemurni delavnik, policija pa je njihove demonstracije krvavo zadušila, saj je bilo v spopadu ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Tako so na prvem kongresu II. internacionale v Parizu leta 1889 sklenili, da se vsako leto v spomin na čikaške delavce 1. maja organizirajo množične demonstracije, stavke in proslave, ki so postale oblika delavskega boja.

Delavci so na dan praznovanja zaprosili delodajalce, da jim dovolijo cel ali vsaj pol prostega delovnega dne in leta 1895 je večina delodajalcev prošnjam tudi ugodila. Prvi maj se je kot delavski praznik obdržal in utrdil ter je danes v skoraj vseh državah državni praznik. Obeleževanje prvega maja je še dandanes močno povezano z velikimi zborovanji in tradicionalnimi shodi po mnogih mestih celotnega sveta, ki jih navadno organizirajo delavske organizacije, kakršne so sindikati.

Tradicionalno prvomajsko praznovanje na Ravnah na Koroškem je letos ponovno potekalo ob Grajskem parku oziroma pri Športnem centru Ravne.

Večer pred prvim majem so zagoreli kresovi na hribih v okolici mesta. Kresni večer je obeležen tudi s postavitvijo mlaja v mestu Ravne na Koroškem in v Kotljah. Mlaj so postavili ravenski člani Prostovoljnega gasilskega društva na Ravnah in člani Prostovoljnega gasilskega društva Kotlje.

V zgodnjih jutranjih urah so nas prebudili zvoki Pihalnega orkestra ravenskih železarjev z igranjem budnic, ki so jih igrali po mestu in njegovi okolici ter kasneje tudi na enem največjih shodov na Koroškem.

Prvi maj je tisti praznik, ki se ga delavci najbolj množično udeležujemo in se ga skozi zgodovino čedalje bolj zavedamo. Zavedamo se njegovega pomena, zavedamo se pridobljenih delavskih pravic, ki pa so vedno bolj kršene. Letošnje tradicionalno srečanje ob praznovanju mednarodnega delavskega praznika – 1. maja je tudi letos potekalo v organizaciji Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI in ostalih zainteresiranih družb skupaj z Občino Ravne na Koroškem in Zavodom za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem.

Delavski praznik na Ravnah na Koroškem se že dolga leta zapovrstjo pričenja točno opoldne, ko najprej prisluhnemo slovenski himni in Internacionali, delavski himni, ki je kot vedno zadonela iz instrumentov ravenskega pihalnega orkestra. 

Zbranim, ki so se udeležili praznovanja delavskega praznika, sta na prizorišču slovesnega praznovanja prvega maja, praznika delavcev,  zaželela lep praznik župan občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen ter župan občine Prevalje dr. Matic Tasič. Beseda o delavskih pravicah je pripadala predsedniku SKEI Konference sindikalnih podružnic družb Slovenske industrije jekla, Borisu Štrikerju. Številni zbrani udeleženci prazničnega zborovanja pod šotorom pri Športnem zavodu so se razveselili slavnostnega govornika, bivšega predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja, ki je svojim govorom sklenil kulturni del programa.

Za zabavo, dobro razpoloženje in ples je poskrbel ansambel Fenomeni. Kulturni program so sooblikovali Pihalni orkester železarjev Ravne, Klemen Rošer in njegovi učenci Glasbenega centra Rošer. S svojim petjem in kitaro je praznovanje pospremil koroški glasbenik, ki ima za seboj več kot 30-letno glasbeno pot, Damjan Zih.  Besede je prepletala moderatorka programa Barbara Polutnik Brusnik. Prireditev pa so z glasnim pokanjem oznanili mežiški možnarji.

Tukaj je bila tudi Katra, ki teče že tretji krog dobrodelnosti, njen prvi lastnik in drugi lastniki najbolj znane katre na svetu, dobrodelna družina Fratar … in čeprav Katra več ni na Koroškem, se njena dobrodelnost nadaljuje tudi pri novem lastniku gospodu Habjanu, ki je povedal, kako lahko sodelujemo pri tej dobrodelnosti še vedno.

Občankam in občanom Raven na Koroškem voščimo prijetne praznične dni, v upanju, da s prvim majem zbudimo še več optimizma in dobrih obetov.

Živel 1. maj, praznik dela!

Foto: Luka Kert