Vino Martinu, meni pa zdravje

Za nami je Martinovo, dan ob katerem se mošt spreminja v vino. Pitje vina in drugih alkoholnih pijač sega daleč v zgodovino. V knjigi dr. Jožeta Ramovša, Alkoholno omamljen, lahko najdemo, da so ga ljudje uporabljali obredno, kot prehrambeno blago ker ga je bilo lahko skladiščiti, v zdravilstvu kot razkužilo in omamo proti hudi bolečini, zlasti pa so od nekdaj razširjene alkoholne pijače za pitje; za žejo so jih priporočali tam, kjer je bila voda slaba (Pasteur), za poživilo, za 'dviganje' razpoloženja, za 'pospeševanje' družabnosti, za omamo in uteho, za 'utapljanje' žalosti in bolečine. Predvsem slednje uživanje alkoholnih pijač je škodljivo.

Kdaj govorimo o prekomernem pitju alkohola?

O prekomernem, torej škodljivem in tveganem pitju alkohola govorimo takrat, ko pitje alkohola človeku samemu ali drugim povzroča škodo ali težave. V Sloveniji smo do znakov zasvojenosti z alkoholom zelo prizanesljivi in jih neradi opazimo, vendar podatki kažejo, da Slovenci popijemo precej več alkoholnih pijač od povprečne evropske porabe. Vsak dan pije vsak sedmi Slovenec po 65. letu starosti, vsak peti pije tvegano, vsak deseti odrasli prebivalec Slovenije pa je z alkoholom zasvojen, to je bolezensko odvisen od njega. V času epidemije covida-19 se je stanje še poslabšalo. To pomeni, da skoraj vsak od nas pozna vsaj enega ali več ljudi – moža, ženo, enega od staršev, starih staršev, otrok, drugih sorodnikov, sodelavcev, prijateljev ali znancev, za katere lahko rečemo, da pijejo prekomerno.

Meja manj tveganega pitja je določena s pomočjo znanstvenih raziskav – to je količina alkohola, ki je za zdravega človeka še zdravstveno sprejemljiva. Vendar bi že na tem mestu rada poudarila, da je čisto v redu tudi, če človek pije manj ali sploh ne pije alkohola. Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje kot manj tvegano pitje alkohola za zdrave odrasle moške: v enem DNEVU ne več kot 2 decilitra vina ali ena steklenica piva ali 2 šilci žgane pijače IN v enem TEDNU ne več kot en liter in pol vina ali 7 steklenic piva ali 4 decilitre žgane pijače. Za zdrave odrasle ženske in vse starejše nad 65 let pa je ta meja nižja: v enem DNEVU ne več kot 1 deciliter vina ali pol steklenice piva ali 1 šilce žgane pijače IN v enem TEDNU ne več kot 7 decilitrov vina ali 3 in pol steklenice piva ali 2 decilitra žgane pijače. VENDAR je za nosečo žensko, nekoga, ki bo sedel za volan ali nekoga, ki je imel v preteklosti že težave z alkoholom in se je zaradi tega zdravil, to preveč. Zanje je vsakršno pitje alkoholnih pijač prekomerno.

Vpliva alkohola na človeka in njegov organizem

O starih ljudeh vlada prepričanje: »Pustite mu kozarček, saj nima več veliko od življenja.« Prezre pa se dejstvo, kako jim uživanje alkohola povečuje težave in poglablja stiske. Negativni vpliv alkohola na starejši organizem je močnejši. Alkohol povzroča in poslabša že prej prisotne težave s spominom in koncentracijo, prizadene jetra in ostale dele prebavil, vpliva na srce, ožilje, potenco, na kožo... Ljudje, ki imajo težave z alkoholom praviloma izgledajo starejši. Skoraj ni dela telesa, ki ga alkohol ne bi po malem zastrupljal. Uničuje pa alkohol tudi na druge načine: poglablja osebne stiske, vpliva na razpoloženje, razjeda posameznikovo samopodobo in razdiralno deluje na človeške odnose. V družini se praviloma najprej pokažejo spremenjeno razpoloženje, zapiranje vase, človek lahko postane prepirljiv ali celo nasilen. Zdravniki pa na prekomerno pitje alkohola praviloma posumimo, ko dobimo nazaj bolezensko spremenjene izvide jetrnih encimov. Jetra so namreč organ v telesu, ki je zadolžen za presnovo številnih za človeka strupenih snovi v telesu, tudi alkohola. In če je strupene snovi preveč, začnejo odmirati celice - gradniki jeter – same.

Kakšne znake lahko prepoznajo svojci pri starejši osebi, ki prekomerno pije in kako naj pomagajo?

Svojci pri starejši osebi lahko opazijo spremembo razpoloženja, nenavadno obnašanje, zapiranje vase, nemalokrat se tudi pojavijo ali poglobijo težave s spominom in koncentracijo. Človek lahko postane prepirljiv ali celo nasilen. Pojavijo se lahko težave s telesnim zdravjem. Vendar vse te težave praviloma ne nastanejo čez noč in največji korak za svojce ni, da jih prepoznajo, ampak da si jih priznajo. Pomaga, če razumejo, da so težave z alkoholom bolezen, tako kot marsikatera druga. To bolezen je možno zdraviti in takim ljudem ter njihovim svojcem se da pomagati – včasih bolj včasih manj – vendar šele, ko si težavo z alkoholom priznajo.

Če opazimo, da ima naš starejši svojec, sosed, znanec, prijatelj težave s prekomernim pitjem alkohola, kako mu pomagati, kako pristopiti?

Pomembno je, da naredimo kar lahko, da do pretiranega pitja alkohola sploh ne pride. Zaradi hitrega tempa današnjega časa in vse močnejšega individualizma je med nami vse več osamljenosti. Pri starejših ljudeh k osamljenosti velikokrat pripomore tudi to, da zaradi odseljevanja mlajših v večja mesta, vse manjše mobilnosti ter postopnega umiranja prijateljev in znancev preprosto ostanejo sami. Nekateri ljudje pred osamljenostjo, negotovostjo ali praznoto, ki jo ob tem čutijo v sebi, pobegnejo v prekomerno pitje alkohola. A če pijemo, da bi pobegnili, je to najbolj jalov beg. Kot smo že omenili, alkohol ne rešuje stisk, ampak jih poglablja. Zato smo v sklopu projekta PPA za 3: Opojnost zrelih let brez alkohola, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, na Inštitutu Antona Trstenjaka pripravili naslednje predloge, ki lahko nas in naše bližnje starejše varujejo pred zdrsom v prekomerno pitje:

• Dobro preživimo dan. Zjutraj naredimo načrt, kaj bomo počeli čez dan in se tega držimo. Vzamemo si čas za delo, za počitek, gibanje, razvedrilo in za svoje bližnje – vsakega nekaj. Nekaj dejavnosti naj bo vsak dan ob isti uri, na primer obroki in čas za delo. Z rednim ritmom in dobrim načrtom gre lažje!
• Vzdržujmo stik z drugimi. Vsak dan imejmo vsaj en lep stik z nekom od svojih bližnjih, prijateljev ali znancev. Če živimo sami, jih pokličimo po telefonu. Ali poznamo koga, ki je še posebej osamljen? Pokličite njega! Izmenjamo z njim kako lepo doživetje; povemo mu, kaj smo v preteklem tednu doživeli; vprašajmo ga po njegovih izkušnjah. Lepi stiki nas bogatijo!
• Redno se gibajmo. Vsak dan se za pol ure odpravimo na sprehod ven, če je možno v naravo. Če ne moremo ven, hodimo po stanovanju in naredimo nekaj telovadnih vaj. Enkrat na teden pojdimo na daljši pohod. Krepitev telesa krepi tudi duha!

Zgornji predlogi do neke mere pomagajo tudi, če pri našem sorodniku, sosedu, znancu ali prijatelju opazimo, da je meja prekomernega pitja že presežena. So pa v takih primerih možni še drugi koraki. Prvi korak, če želimo nekomu pomagati je, da sami sebi priznamo, da gre za težavo, ki presega naše zmožnosti in zmožnosti tistega, ki mu želimo pomagati ter da zato potrebujemo pomoč. To je posebno težko, če gre za človeka, ki nam je blizu. V drugem koraku moramo vedeti, da bomo takemu človeku lahko pomagali le, če bo pomoč želel. Če temu ne bo tako, bomo sami mogli razmisliti, kako živeti z njim v bodoče. Ena od stvari, ki pri tem lahko pomaga je, da pri ostarelem svojcu, ki prekomerno pije, zavestno prepoznavamo tisto, kar je pri njem ostalo še dobrega – kar mu kljub pitju uspeva. Vsak človek ima namreč delček sebe, neko lastnost ali sposobnost, ki kljub bolezni ostane in na kar smo lahko ponosni. Če pa je človek pripravljen nekaj spremeniti, je dobro da se zavedate, da je zdravljenje alkoholizma mogoč, a težak boj, ki ga mora človek prehoditi sam, ob tem pa za uspešno zdravljenje skoraj vedno potrebuje oporo bližnjih. Nekateri to zmorejo, nekateri ne, gotovo pa je, da je zdravljenje v starosti še težje, zato ne obsojajmo starejših, ki tega več ne zmorejo.

Več o alkoholizmu in o preprečevanju škodljive rabe alkohola boste lahko našli v knjigi, ki bo na Inštitutu izšla v začetku naslednjega leta. Zanimanje za knjigo lahko izrazite na info@iat.si.

Ana Ramovš, dr. med., Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje