Pohod po Turških šancah

Prijetno sobotno dopoldne in čudovit jesenski dan je bil res lep trenutek, da si ga izkoristil za pohod po Turških šancah, ki je potekal v organiciji Koroškega pokrajinskega muzeja. Sprehod je vodila arheologinja in muzejska svetnica Saša Djura Jelenko, ki je skozi zgodovino in arheologijo orisala pomen Turških šanc.

Pohod se je začel pri cerkvi sv. Marjete v Kotljah, ki so jo v drugi polovici 15. stoletja taborsko utrdili. Tabori so bili namenjeni zaščiti okoliških prebivalcev in njihovega imetja. V prvi polovici 19. stoletja so obzidje znižali na sedanjo višino. Pot se je nadaljevala do cerkve sv. Mohorja in Fortunata, ki so jo v času turške nevarnosti obdali z jarkom. Zaradi turških vpadov so na tem območju nekatere cerkve tudi ponovno posvetili, med njimi tudi cerkev sv. Mohorja in Fortunata, in sicer 8. junija 1517.

Med leti 1473 in 1483 so turške sile pustošile na Koroškem, vojska je plenila, pobijala in v sužnost odgnala na tisoče ljudi. Konec leta 1476 pa so na položnem Preškem vrhu pričeli z gradnjo obrambnih utrdb oz. t. i. Turških šanc.

Turške šance so predstavljale štirikilometrsko dolinsko zaporo. Razprostirale so se od kmetije Dvornik pa vse do reke Meže pri dvorcu Grinfels. Turške šance so v premer segale od 30 do 40 metrov in bile obdane z jarkom. Danes je ohranjenih deset šanc, dobro vidnih pa je šest. Na nekaterih šancah so na kolih stale lesene stražarnice.

Namen Turških šanc je bil alarmiranje prebivalstva, kar pomeni, da so ponoči na njih prižigali kresove, na hribih pa so tudi streljali z možnarji in v cerkvah zvonili z zvonovi in s tem opozarjali prebivalstvo na bližajočo se nevarnost. 

Pohod pa se je zaključil pri Prežihovi bajti, kjer je pohodnike čakalo še okrepčilo.

Foto: KPM