Poklon Prežihu na 20. tradicionalnem srečanju pri Prežihovi bajti

Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem je v sredo, 10. avgusta 2022, povabil na kulturni dogodek na Preškem vrhu in sicer na 20. Tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti. Pri Prežihovi bajti nad Kotljami vsako leto ob Prežihovem rojstnem dnevu poteka tradicionalno srečanje, sinočnje pa je bilo že dvajseto zapovrstjo. Naš koroški pisatelj se je namreč rodil na ta dan leta 1893. Srečanja pri Prežihovi bajti so tako za organizatorje tudi priložnost, da s programom izbranih vsebin, povezanih z življenjem in delom pisatelja, opozorijo tudi na aktualne teme. Letošnje že 20. tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti je bilo posvečeno obujanju spomina na pretekle prireditve in njihovo tematiko. Z besedo in glasbo so se izvajalci srečanja sprehodili skozi dvajset let kulturnega ustvarjanja in druženja pri Prežihovi bajti.

Tradicionalna srečanja pri Prežihovi bajti so se začela leta 2003 ob 110. obletnici rojstva Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. V tem obdobju so se praznovale številne okrogle obletnice, vezane na Prežihova literarna dela, zgodovinske prelomne dogodke, delovanje spominskega muzeja Prežihova bajta in poslanstvo Prežihove bralne značke.

Kulturni program letošnje jubilejne prireditve so sooblikovali vokalna skupina Smo, kar smo pod vodstvom zborovodkinje Metke Dobnik, in pripovedovalec Žiga Kristjan Žigon, ki je prebiral odlomke iz Prežihovih literarnih del: povesti Borba, novele Jirs in Bavh ter romanov Doberdob in Jamnica. Moderatorka je bila Janja Širnik.

Prva v nizu zdaj že dobro uveljavljenih in prepoznavnih prireditev je bila leta 2003 ob 110. obletnici Prežihovega rojstva, in sicer na pobudo dr. Karle Oder. Obiskovalci so si lahko ogledali monodramo Svetneči Gašper v izvedbi Mitje Šipka. V naslednjih letih so srečanja potekala v znamenju različnih tematik, 30- in 40-letnice spominskega muzeja Prežihova bajta, 60-letnice zbirke povesti Solzice, 60. obletnice Prežihove smrti, 70. obletnice izida zbirke novel Samorastniki, 100. obletnice koroškega plebiscita, 60-letnice Prežihove bralne značke, prve svetovne vojne, uvrstitve Prežihove bajte na Slovensko pisateljsko pot …

Prežihova zapuščina v intelektualnem in materialnem smislu s tradicionalnimi srečanji ostaja prisotna in živa, je poudaril slavnostni govornik dr. Tomaž Rožen, župan Raven in predsednik Prežihove ustanove. "Prežih je del naše identitete in graditelj naše lokalne in narodne skupnosti. Preko njega se utrjuje naša pripadnost Kotljam, Koroški in slovenskemu narodu," je dejal ter naštel ustanove in dogodke, poimenovane po njem in njegovih literarnih junakih, kar priča o pomenu pisatelja za to okolje. "Prežihova literatura je prestala zob časa, preživela je več družbenopolitičnih sistemov in tako ostaja zapisana vsem bodočim rodovom slovenskega naroda," je izpostavil govornik in povedal, da je Prežihova ustanova nedavno omogočila tudi izid Prežihovega vojnega romana Doberdob v angleškem jeziku. Prevajalec je bil domačin, Slovenjegradčan Dejan Hrovat, ki je kot učitelj angleščine zaposlen na ravenski Osnovni šoli Koroški jeklarji. Ker ga Prežihovo delo  spremlja že od zgodnje mladosti, se je na predlog bivše mentorice s fakultete, ki jo je obiskoval, in lektorice, dr. Michelle Gadpaille odločil pisateljev roman Doberdob prevesti v angleščino. Ta roman je bil tudi tema njegovega magistrskega dela ob zaključku študija angleščine, ob zaključku študija zgodovine pa se je v svoji magistrski nalogi posvetil Vorančevemu bratu, ddr. Alojziju Kuharju. "Z vidika Vorančeve veličine imata Muzej Ravne na Koroškem in Prežihova ustanova veliko odgovornost skrbeti za njegovo dediščino," je pojasnil Rožen. Gospodarsko poslopje pri Prežihovi bajti nameravajo spremeniti v etnološki muzej in kulturnoprireditveni prostor. Zelo pomembni pa so tudi kulturni dogodki z druženjem ljudi, ki jim naš koroški pisatelj in njegova dela veliko pomenijo, je prepričan Rožen.

Vsi obiskovalci prireditve so v dar prejeli družabno igro Prežihov spomin.

Vir informacij in povzeto: Andreja Kodrin Čibron

Fotografije: Koroški pokrajinski muzej