Slavnostni govor Janija Prednika, poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije od dnevu državnosti na osrednji proslavi v Kotljah
Ravne na Koroškem, 24. junija 2022
Spoštovani župan,
gospe in gospodje,
jutri je praznik. In tudi danes je poseben dan. Dan za spomine, ponos in pogled v prihodnost. Dogodki, kakršen je tale, nam dajejo priložnost za to. Tudi za iskren pogled v oči in pogovor o tem, kaj nam je pomembno, kaj nas povezuje, in kaj nam pomeni domovina.
Domovina, ta hkrati blaga in močna beseda. Tudi trpka lahko. A v vsakem primeru nekaj, kar nam kjerkoli na svetu napolni oči s solzami in hrepenenjem – in ponosom. Nekateri so dali za domovino vse, tudi življenja, v vojnah, skozi katere se je utemeljevala naša državnost, in v posvečenem delovanju na vseh področjih, od kulture, športa, šolstva in prava – do politike.
Ne pozabimo nanje. Njihova žrtev je velika. Spomnimo se jih kdaj, ne samo na ta praznik, spomnimo se, ko se vrnemo s kake daljše poti, prestopimo mejo in začutimo olajšanje, doma sem, vse je lepo in prav ... Ja, tudi ker so nekateri nekoč za to dali vse.
Kaj nam domovina pomeni danes, po enaintridesetih letih, ko jo živimo in soustvarjamo v samostojni Republiki Sloveniji?
Kot so rekli Rimljani: domovina je tam, kjer je dobro. Smo državljani Evrope in sveta in mnogi iščejo to dobro tudi drugje. Prav je, da smo odprti v svet, tudi s pomočjo izkušenj od drugod se razvijamo in rastemo. A na prvem mestu nam mora biti ustvarjanje tega »dobrega« tu, pri nas doma.
Svoboda, mir in blagostanje nista samoumevna. V zadnjih letih se je zvrstilo veliko pretresov, ki nas stalno opominjajo na to. Iz zdravstvene smo padli v varnostno krizo – v vojno širših razsežnosti, ki se odvija na našem pragu in je temeljito posegla tudi v gospodarstvo, oskrbo s hrano in energijo. Prinesla je draginjo, ki jo že občutimo, in napovedi za srednjeročno obdobje niso najboljše.
A pomislimo za trenutek na tiste, ki jih je vojna pregnala od doma, in na tiste, ki dajejo svoja mlada življenja na bojnih črtah. V mislih jim namenimo svoje sočutje in občudovanje in jim svoje spoštovanje pokažimo tudi v dejanjih. Kar se dogaja v Ukrajini in na drugih območjih, kjer divjajo vojne, smo okusili tudi sami – doma in v neposredni soseščini.
Ponavljam, svoboda in mir nista samoumevna, blagostanje tudi ne. Zanje se moramo boriti, doma in po svetu.
Ne gre si zatiskati oči pred podnebno krizo. Da, treba je pogledati navzgor in okoli sebe. Tega se ne da odložiti, zamakniti, prestaviti ... ali omejiti na kakšno območje tam daleč, do koder ne seže naš pogled. Podnebje se nam spreminja tukaj in zdaj. Tudi zaradi naših aktivnosti, naših navad, našega udobja. In zato je čas za delovanje, za spremembe tukaj in zdaj.
Ob nujnem spopadanju z vsemi izzivi, ki smo jim lahko kos, če le hočemo, pa ne smemo pozabiti, da moramo biti za svobodo, mir in blagostanje, ki ga uživamo doma, tudi hvaležni. In te hvaležnosti učiti otroke. Da si bomo iskreno gledali v oči in si rekli: smo del te skupnosti, skupaj smo in si pomagamo, tudi ko je zunaj vihar in ko je miza manj obložena.
Slovenija si je izborila neodvisnost, ker smo bili pri tem enotni. Enotnost je bila odločilnega pomena za nastanek in razvoj slovenske države. Odločitev glede osamosvojitve ni padla z neba. Bila je rezultat sodelovanja. Bila je posledica zavedanja, da samo enotni obstanemo, razdeljeni pa žal propademo.
Ne glede na razlike med nami, politične in druge, je to danes naš skupni praznik. Razlike obstajajo in so vidne v vseh porah našega vsakdanjega življenja. Vprašanje pa je, ali jih želimo in zmoremo s sodelovanjem presegati v prid naše prihodnosti.
V več kot treh desetletjih naše državnosti smo se lahko na uspehih in napakah naučili, da Slovenijo temeljno premika naprej le koalicija ZA in ne koalicija PROTI. Koalicija za velike cilje namreč vedno gradi na tistem, kar nam je skupno, ne na tistem, kar nas razdvaja, drugače ne more biti uspešna. In taka koalicija bo sposobna tudi razvojnega preskoka v digitalno, zeleno in tehnološko napredno Slovenijo. Slovenijo s posluhom za sočloveka in naravo. Negovati moramo temeljne človeške in demokratične vrednote, od svobode medijev in vladavine prava, do demokracije in človekovih pravic, in se zanje boriti tako doma kot v Evropski uniji in svetu.
Ne pozabimo, da je bila skupaj z demokracijo evropska ideja konstitutivnega pomena za slovensko samostojnost. To je bilo bistvo majniške deklaracije, ki jo je tako poetično in slovesno na Kongresnem trgu prebral nesmrtni Tone Pavček.
Za politično sodelovanje in oblikovanje enotnosti je namreč bistvena ideja o prihodnosti, okrog katere se sodeluje in oblikuje soglasje oziroma enotnost. In vodilna misel, okrog katere se v tem času povezujemo in sodelujemo, mora tokrat biti prizadevanje za soglasje o zelenem in digitalnem, socialno in gospodarsko trajnostnem razvoju Slovenije.
Gospe in gospodje,
prihodnosti ne moremo v celoti napovedati niti ni v celoti odvisna samo od nas. V celoti pa je stvar naše volje, da naredimo vse, kar lahko, in da krepimo vse tisto med nami, kar nam je skupnega, zdravega, in hkrati strpno sobivamo s spoštovanjem do razlik.
Izkoriščam to priložnost, da nas vse skupaj pozovem k zavedanju, da je treba sodelovati in ne izključevati. To nas je ohranilo kot narod in nam omogočilo, da smo ustanovili državo. Ta samozavest nas je vpela v evropsko družino narodov in držav. Zdaj smo na novi preizkušnji, da to ohranimo in okrepimo.
Ne bo lahko. Bo pa lepo. Lepo bo zato, ker bomo ustvarjali nekaj, kar bodo mogli tudi naši otroci in vnuki sprejeti kot miren, varen in srečen dom. Imamo izkušnje. Imamo voljo. Imamo vizijo. Potrebujemo dialog, sodelovanje in zaupanje. Med seboj in z drugimi narodi.
Da bo za nas in naše naslednike še naprej prav Slovenija tista, kjer nam je dobro.
Sprejmite, spoštovane državljanke in državljani, moje najbolj prisrčne čestitke ob državnem prazniku.
Srečno domovina Slovenija, srečno Evropa.
Hvala.