Pogovorni večer BrezUPI MLADIH na Koroškem poln upov

V četrtek, 27. 1. 2022, so udeleženci spletnega pogovornega večera »BrezUPI MLADIH na Koroškem – kako ustvariti privlačne pogoje za delo in življenje mladih na Koroškem?« sodelovali v razgibanem regijskem dogodku z evropsko dimenzijo, ki je odprl vrsto tem, aktualnih za mlade: vse od zaposlovanja in podjetništva, kmetovanja, kulturno-umetniškega udejstvovanja, socialnega vključevanja in aktivnega državljanstva do prostovoljstva in zdravega življenjskega sloga mladih.

Na dogodku so kot govorniki sodelovali:

• Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji;
• Marijana Cigala, županja Občine Dravograd, predsednica Sveta Koroške regije;
• Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem;
• Karmen Sonjak, direktorica RRA Koroška;
• Katja Pokeržnik, direktorica Koroške gospodarske zbornice;
• Jasmina Uršič, vodja koroških Uradov za delo;
• Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine;
• Jure Lesjak, analitik in vodja odnosov z javnostmi pri Korocivu;
• Katja Vravnik, direktorica Gledališča DELA;
• Urška Čerče, podpredsednica Društva raum AU.

Dogodek je bil osredotočen na mlade, ker je 2022 evropsko leto mladih. In zakaj je leto posvečeno prav njim? »Mladi so v času pandemije izkazali veliko solidarnost, zato se jim želimo zahvaliti in počastiti njihovo odrekanje, odločnost in pogum. Mlade moramo zdaj v Evropi podpreti in preprečiti, da bi se pandemija dolgoročno in negativno odrazila v njihovih življenjih,« je v uvodnem nagovoru povedala dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Podatki raziskav kažejo, da mladi EU dojemajo pozitivno in da v njej vidijo življenjski prostor za izobraževanje, delo in svoj razvoj, imajo pa tudi ideje za izboljšave. »Evropa za boljšo prihodnost nujno potrebuje vizijo in sodelovanje vseh mladih,« je poudarila Jerneja Jug Jerše in med konkretnimi ukrepi Evropske komisije v letu mladih izpostavila, da se priljubljena programa Erasmus+ in evropska solidarnostna enota krepita in bosta omogočila še več mobilnosti in angažiranja mladih. Maja bo zaživel nov program ALMA, ki bo namenjen mladim brez dokončane izobrazbe, da si pridobijo poklicno izkušnjo v drugi državi članici. Pobuda Discover EU pa bo omogočila še več 18-letnikom, da se prijavijo za brezplačne vozovnice za vlak in potujejo po Evropi.

Marijana Cigala, županja Občine Dravograd, predsednica Sveta Koroške regije in Razvojnega sveta Koroške regije, je poudarila, da si na Svetu Koroške regije, kjer se ukvarjajo z zadevami razvoja Koroške regije, Koroško na vsak način želijo ohraniti. »Koroško najbolj muči, da pogrešamo pokrajine. Mi namreč imamo sistem države in občin, pokrajinskega dela pa nimamo.« Meni, da bi pokrajine omogočile bolj enakomeren razvoj naše države. »Pogrešamo dobro cestno in železniško infrastrukturo. Pogovorjamo se o mladih in manj mladih in zaposlovanju. Ugotavljamo, da izobraževanje daje kadre, ki niso zaposljivi. Potrebujemo ljudi predvsem na področju tehničnih znanosti, medicine, a jih ni, veliko visoko izobraženih pa je s področja družboslovja, a nimajo zaposlitev. Izgubilo se je veliko osnovnih poklicev – ni kuharjev, frizerjev, natakarjev.« Zaradi tega so ustanovili t. i. regijsko štipendijsko shemo, ki je delno sofinancirana iz Evropskega socialnega sklada, poleg tega pa nekatere občine financirajo štipendije še za druge deficitarne poklice.

V zadnjem času so se s pomočjo EU-sredstev v koroških občinah zgodili veliki premiki na področjih športa, turizma, kulture ter cestne in stanovanjske infrastrukture; možnost, ki jo nudijo evropski projekti, pa je tudi zaposlovanje določenega segmenta izobraženih mladih za projektno delo. Koroška ima velik potencial za nadaljnji razvoj, za kar bo potrebno sodelovanje in volja. »Mladi s svojo energijo in voljo in pa starejši s svojo modrostjo in izkušnjami znamo zelo dobro sodelovati,« je prepričana Marijana Cigala. 

RRA Koroška je v postopku priprave Regionalnega razvojnega programa Koroške regije za programsko obdobje 2021–2027. Karmen Sonjak, direktorica RRA Koroška, regionalne razvojne agencije za Koroško regijo, je poudarila, da se program piše v sodelovanju z vsemi deležniki v regiji, tudi z mladimi. Prioriteta vseh je dvigniti kvaliteto življenja in vzpostaviti tako okolje, da se bo vsak rad vračal in živel v tem okolju. »Mladi so osrednji potencial regije in tu smo postali pozorni oz. delamo za to, da jim omogočimo vse temelje, da se izobražujejo tu, usposabljajo, pridobijo kompetence za delo in da aktivno sodelujejo v tem okolju kot aktivni oblikovalci napredka.«

Poleg regijske štipendijske sheme skupaj z občinami vzpostavljajo tudi druge ukrepe za tiste, ki razmišljajo o podjetniški poti, omogočajo jim npr. poslovne prostore, t. i. inkubatorje. Z vzpostavljanjem dobrih pogojev za mlade želijo, da bo njihovo življenje tako polno in ustvarjalno, kot če bi živeli v večjih mestih, je pojasnila Karmen Sonjak.

Katja Pokeržnik, direktorica Koroške gospodarske zbornice, je izpostavila, da se včasih premalo zavedamo velike kvalitete življenja, ki jo naša regija nudi. Predvsem mladi se odločajo za priložnosti drugje, čeprav imajo (mladi) podjetniki tukaj izjemno dobro podporno okolje. »Kot del Vzhodne kohezijske regije imamo tudi veliko več možnosti za pridobitev sredstev prek javnih razpisov, prav tako pa so nepovratna sredstva sofinancirana v bistveno večjih deležih kot v Zahodni,« je pojasnila in dodala, da bodo mladi podjetniki imeli v prihodnjih letih veliko možnosti za zagon lastnih podjetij, podjetništva in poslovno rast znotraj večjih družb.

Na področju gospodarstva je Koroško označila za izrazito izvozno naravnano regijo s podjetji, ki so konkurenčna tudi na tujih trgih. To je lahko odličen izziv za mlade, ki si želijo delovnih mest z možnostjo napredovanja, sodelovanja z drugimi narodi in kulturami ter soočanja z izzivi, ki pomenijo tako profesionalno kot osebno rast. Omenila je, da si tudi direktorji koroških podjetij želijo, da bi mladi izkazali samoiniciativnost in pristopili do njih.

Jasmina Uršič, vodja koroških Uradov za delo, je povedala, da vse od 2018 govorimo o stabilni gospodarski situaciji. S prvim valom epidemije se je sicer povečalo število brezposelnih, a se je že v drugi polovici leta 2020 na Koroškem intenzivno zaposlovalo. »Ugodna gospodarska situacija vpliva na pozitivne trende na trgu dela na Koroškem, na povečanje zaposlenosti in na znižanje brezposelnosti. Učinek bolj stabilnih razmer na trgu dela na Koroškem ter posledica izvajanja Jamstva za mlade se kaže tudi v večjem zaposlovanju mladih.«

Ogromno zaposlitvenih priložnosti je za manj usposobljen kader, saj Koroška bazira predvsem na predelovalni dejavnosti in težki industriji, malo pa je delovnih mest z dodano vrednostjo, torej za višje in visoko usposobljen kader, a na Uradu za delo so optimistični. »V letu 2010 so se zgodili vsi veliki stečaji na Koroškem in smo beležili 1286 mladih brezposelnih. Danes, oz. december 2021, govorimo o 446. Če pogledamo december 2015, se je število brezposelnih prepolovilo. Takrat smo beležili 940 mladih.«

V 2021 so 167 mladih vključili v programe aktivne politike zaposlovanja za pridobitev dodatnih znanj, kompetenc, veščin, v neformalna izobraževanja za pridobivanje znanj z različnih področij za potrebe trga dela. Znan je program PUM, zelo dobro pa so med mladimi sprejeti tudi programi usposabljanja na delovnem mestu in evropske spodbude, kot je trajno zaposlovanje mladih, ki pa se po besedah Jasmine Uršič trenutno ne izvaja.

Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, dolgoletna aktivna članica Društva podeželske mladine Mežiška dolina, je spregovorila o velikem pomenu kmetijstva in izgubljanju poklica kmeta: »Mladih, ki bi se želeli aktivno ukvarjati s kmetijstvom, je vedno manj.«

Kmetijstvo je sektor, ki ima ogromno izzivov, kot so dostop do znanja, dostop do kmetijskih zemljišč, dostop do kapitala za večje investicije, sodelovanje in povezovanje, nudi pa tudi priložnosti (dopolnilne dejavnosti, turizem). Evropska unija kmetijstvu in mladim s kmetij namenja posebno podporo s skupno kmetijsko politiko. V naslednji finančni perspektivi (2023–2027) se pričakujejo še višje podpore za mlade kmete s t. i. dopolnilno dohodkovno podporo, podporo za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov (start up podpora za poslovne ideje), podporo v okviru naložbenih intervencij in z medgeneracijskim prenosom znanja (AKIS).

Po občinah je podpora za kmetijstvo različna. »Zelo spodbujamo, da občine naredijo nek strateški načrt, kako bodo podpirale kmetijstvo, s katerimi razpisi, in da se res zavedajo tega pomena, ki ga ima kmetijstvo za lokalno skupnost,« poziva Anja Mager. Za izboljšanje stanja občinam predlaga tudi štipendiranje za kmetijske poklice in sofinanciranje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za kmetijske smeri ter premislek o spodbujanju kmetijstva z oprostitvijo komunalnega prispevka za kmetijska poslopja.

Katja Vravnik, direktorica Gledališča DELA, je izrazila misel, da je kultura danes postala podjetništvo. V smislu iskanja priložnosti in povezovanja v tem vidi nekaj dobrega, problem pa nastane, ko se kultura potisne na trg: »Vsak umetnik mora postati tudi podjetnik, da uspešno kreira svoj prostor in lahko od svojega dela živi.«

Možnost za sistemsko reševanje vidi z vključitvijo kulture v šolski kurikulum, konkretno torej z namenskim povezovanjem umetnikov in šolskega sistema vse od vrtca, pa tudi s povezovanjem kulture s turizmom, športom in gospodarstvom.

Pri Gledališču DELA so aktivni tako v lokalnem okolju na Ravnah na Koroškem (mdr. so lani napisali strategijo razvoja Kulturnega centra Ravne za naslednjih 5 let, v Erasmus+ projektu sodelujejo s Srednjo šolo Ravne) kot v tujini (festivali).

 »To, da je umetnost oz. kultura gonilna sila za prosperozen družbeni razvoj, je kredo naše organizacije,« je Društvo raum AU slikovito opisala njegova podpredsednica Urška Čerče.

V okviru projekta Koroška demokratična postaja se manka demokratične participacije lotevajo z vzpostavitvijo stalnega dialoga oz. foruma. Sem sodi pisarna za opolnomočenje državljanov, ki deluje pet dni na teden, in kjer se nanje obračajo tudi mladi, ko iščejo verodostojne informacije; organizirali so tudi razstave angažirane umetnosti, različne delavnice in diskusije ter oblikovali številne pobude, pri čemer so sodelovali z vsemi 16 slovenjgraškimi društvi, ki izvajajo mladinske programe.

»V raum AU smo prepričani, da je kultura zagotovo gonilna sila za prosperozen druženi razvoj in da je nenazadnje prav kultura tisto, s katero kreiramo neke privlačne pogoje za bivanje, saj vzpostavlja prenekatere mehanizme, tudi take za razumevanje demokratičnih procesov, za pomen aktivnega državljanstva … Kvaliteta bivanja je zagotovo več kot le štiri stene ali morda dobra cestna infrastruktura. Je tudi kultura sobivanja, kultura dialoga, ki omogoča razsvetlitev interesov vseh družbenih skupin in ustvarja dobre pogoje za življenje, tudi za življenje mladih na Koroškem,« je zaključila Urška Čerče.

Eden izmed pogosto omenjenih problemov na Koroškem je pomanjkanje in nedostopnost stanovanj za mlade. Dr. Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem, je spregovoril o sodelovanju občine pri projektu Back to the Village in o načrtih za gradnjo hiš za mlade družine na robu mesta Ravne.

Stanovanjska gradnja je v občini v velikem razmahu, gradi se okoli 150 stanovanjskih enot, a so tržne cene previsoke. »Če želimo obdržati ljudi na Koroškem, jim moramo nuditi tudi te stanovanjske pogoje, te stanovanjske razmere. Konkretno nekoliko več o tem projektu na robu Čečovja. Del tega naselja bo namenjen projektu Back to the Village, v kolikor bodo še vedno v stanju zagotoviti stanovanjske hiše po atraktivni ceni 50.000 € z vključenim davkom na 300 m2 veliki parceli. Morda je dobro vedno znova povedati, da to je cena samo za objekt. Tej ceni je treba prišteti ceno stavbne parcele in ceno komunalne opreme. In ko vse te tri neznanke v tej enačbi seštejemo, pridemo nekje na ceno 80.000 € kot končno ceno,« je bil jasen dr. Rožen. Dodal je, da se občina zaveda izjemnega pomena dostopnosti stanovanj za mlade na dobrih lokacijah po sprejemljivih cenah za to, da bodo mladi ostali.

Jure Lesjak, predstavnik koroškega regionalnega stičišča za nevladne organizacije KOROCIV in moderator pogovornega večera, je orisal stanje nevladnih organizacij, ki jih je na Koroškem v vseh 12 občinah več kot 900. »NVO so zelo pomemben del skupnosti. Poleg drugih pomembnih organizacij, pa tudi občin, regijskih organizacij itn., so del političnega in družbenega dogajanja v regiji in zavzemajo področje, kjer se dela kulturno, športno itn. življenje in kjer sodeluje kar veliko število ljudi.«

Na Korocivu delujejo na petih področjih: informirajo (prek različnih kanalov: spletne strani, družbena omrežja, mesečni zbir informacij, tiskane revije itd.), nevladne organizacije in mlade usposabljajo na področjih organizacije, stroke, zagovorništva, pripravljajo različne spremembe zakonodaje, kandidirajo za projekte, iščejo trajnostne rešitve na regionalnem in lokalnem nivoju.

Na vseh področjih, od športa do kulture itn., opažajo manko mladih. Še vedno pa je nekaj aktivnih mladih in na teh je treba graditi. »Mlade moramo vključiti in jim nuditi podporno okolje, ki jim bo omogočilo, da na nek način participirajo,« meni Jure Lesjak.

V drugem delu dogodka se je odvilo sedem polurnih fokusnih delavnic, v katerih so udeleženci z moderatorjem in med seboj razpravljali o eni izmed tem večera. Vsi predlogi in zamisli, ki so jih delili sodelujoči, bodo objavljeni v naslednjem tednu na platformi Konferenca o prihodnosti Evrope,  moderatorji pa so že na dogodku predstavili bistvene ideje, ki so se porodile po sobah.

Med ugotovitvami, ki so jih podali moderatorji, omenimo:

• idejo, da je problem pri mladih prepričevanje na fakultetah, kako uspešni bodo po diplomi, ne opozorijo pa jih, da se bodo na delovnem mestu znova začeli šele učiti (soba 1);
• opozorilo, da so razpisi v kmetijstvu bolj zakomplicirani kot v gospodarstvu – na več področjih bi bila koristna administrativna poenostavitev (soba 2);
• korona je velika težava, a je treba kulturo podpreti z vsemi sredstvi, da se ne razpase pasivnost med mladimi, in vztrajati z organizacijo kulturnih dogodkov (soba 3);
• mladi, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot, imajo večinoma takšen zgled od doma (soba 4);
• mladi so opozorili, da mladinski centri svojih aktivnosti včasih ne znajo predstaviti pravilno ali ne oglašujejo dobro, da bi dosegli svojo ciljno publiko – mlade (soba 5);
• na Koroškem je nekaj občin s certifikatom »mladim prijazna občina«, a certifikat sam po sebi ni tako važen – važno je, kaj se dogaja in kako občina podpira mlade (soba 6);
• zmanjševanje osipa mladih pri športnem udejstvovanju z vključevanjem starejših, tj. njihovih staršev, motivacija in dober zgled (soba 7).

Dogodek, organiziran v sodelovanju Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in lokalnega razvojnega podjetja A. L. P. Peca d.o.o., je bil del konference o prihodnosti Evrope. To je edinstven demokratični poskus, da evropske institucije vprašajo vse državljane, kakšno Evropo si želijo. Njen osrednji del je istoimenska platforma, na kateri lahko vsakdo objavlja svoje ideje ter jih na tak način deli s sodržavljani po Evropi.

Na platformi bodo objavljeni tudi predlogi in ideje udeležencev koroškega dogodka, ki bodo tako našle pot tudi k evropskim institucijam v Bruselj in sooblikovale prihodnost – mladih, nas, vseh državljanov Evrope. Kajti kot je z besedami predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen zaključila dr. Jerneja Jug Jerše: »Naša Unija bo močnejša, če se bo bolj zgledovala po naših mladih – po naši naslednji generaciji: če bo razmišljujoča, odločna in skrbna.  Če bo temeljila na vrednotah in če bo drzna v dejanjih.«