Govor generalnega sekretarja ZZB NOB Slovenije Aljaža Verhovnika v Kozarnici pod Uršljo Goro, 16. 10. 2021

Delovanje Osvobodilne fronte se je strukturirano in organizirano na Koroškem pričelo 12. oktobra 1942, ko aktivisti na Navrškem vrhu, nad tedanjim Guštanjem, ustanovili odbor OF-a. Ta je štel sedem članov, predsedoval pa mu je domačin Beno Kotnik, z vzdevkom Hostnik, lastnik Lubasove domačije, sicer tudi aktivist Osvobodilne fronte ter kasneje član Okrožnega komiteja KPS Dravograd in Okrožnega odbora OF. Odgovoren je bil za gospodarsko področje.

Politično dejavnost in organizirano delovanje Osvobodilne fronte na Koroškem, je s svojim obiskom 1. novembra 1942, prišel spodbuditi Pavle Žaucer – Matjaž, v vlogi sekretarja Okrožnega komiteja KPS za Koroško. Matjaž je bil eden najbolj vidnejših aktivistov OF na Koroškem in tudi onstran današnje meje, ki je tukaj deloval vse do osvoboditve 1945.

13. maja 1943 je potekala konferenca aktivistov OF pod Belo pečjo v Bistri, kjer so bili sprejeti sklepi, da je potrebno ustanoviti odbore OF in druge strukture odporniškega gibanja. Tako se je pričelo politično delo že za časa NOB na Koroškem, ki je privedlo do ustanovitve Okrožja KPS za Koroško. Avgusta istega leta je sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo Sergej Kraigher izdal navodilo, da se Okrožje KPS za Koroško razdeli na okrožji Mežica in Podjuna.

Okrožje KPS Mežica je bilo od pomladi 1944 razdeljeno na okraje Črna-Mežica, Dravograd in Okraj Ravne-Prevalje. Vzporedno s tem je deloval Okrožni odbor OF, ki je bil ustanovljen 27. avgusta 1944 in je štel 14 članov. Predsednik je bil kasneje znani tehnični direktor Železarne Ravne Franjo Mahorčič.

To dobro razvejano konspirativno politično delovanje komunistične partije, kot tudi politične nosilke odpora zoper okupatorje in domače izdajalce, je tudi na Koroškem omogočilo pogoje za ustanovitev Okrožnega odbora OF Dravograd. Dejavnost partije in OF je šla tako rekoč z roko v roki. Akt o ustanovitvi, katerega prepis je razstavljen tudi v eni od barak v Kozarnici, je bil izdan 27. septembra 1944. Iz njega je razvidno, da je Okrožni odbor OF Dravograd pokrival območja vse od Dravograda, Prevalj in Slovenj Gradca. S tem aktom se je razpustilo tudi okrožje Pohorje, nekdanje Mežiško okrožje, pa se je priključilo novemu okrožju Dravograd. Značilnost odporniškega gibanja je bila ta, da se je področje delovanja KPS in OF velikokrat prekrivalo. Tako je bilo tudi z ustanovitvijo Okrožnega odbora OF Dravograd, ki je bil ustanovljen 26. novembra 1944, tvorili pa so ga okrajni odbori OF Prevalje, Dravograd in Slovenj Gradec. Takšna ureditev delovanja OF in KPS je ostala do konca vojne.

Prvo zatočišče Okrožja Dravograd so aktivisti zgradili v Jazbini nad Krpuhovo domačijo. Bilo je zelo težko dostopno, da jih sovražnik ne bi mogel presenetiti. A, ko je okupator zajel kurirja, je obstajala možnost izdaje. Zato so se aktivisti OF umaknili na območje Razborja, kjer so bili do decembra 1944, ko je okupator začel obsežno ofenzivo proti partizanskemu gibanju. Zato so se morali aktivisti umakniti na novo področje in sicer nad Pečovnikovo domačijo. Tam so si zgradili velik bunker, katerega so poimenovali »Bojan 33«. Na območju Vernerice so bile zgrajene še dodatne brunarice, lokacija pa je nosila ime »Pri starem«.

Postojanka Kozarnica, ki se nahaja na nadmorski višini 1.200 m, se je začela graditi decembra 1944 in je sprva služila ranjenim ter ozeblim partizanom, ko pa je bila vzpostavljena partizanska bolnica »Mirta« v Rožankovem gozdu, je Kozarnica služila potrebam Okrožja Dravograd. Za vodenje gradbenih del v Kozarnici je bil zadolžen Valentin Jelen. Najprej  je bila zgrajena vzhodna baraka in sicer v obliki zemljanke. Druga je bila zgrajena takoj ob prvi in je imela enokapno streho. Zadnja baraka, je bila locirana na zahodno stran potoka. Prva baraka je služila kot improvizirana kuhinja s štedilnikom, druga baraka je bila namenjena funkcionarjem in gostom, v tretji pa so bivali člani zaščitne enote, približno 15 do 20 borcev.

Material za izgradnjo kompleksa Kozarnica so darovali bližnji kmetje, ki so podpirali dejavnost Osvobodilne fronte, nekaj lesa pa so graditelji dobili kar na lokaciji sami, v naravi. Martin Podgoršek, ekonom Kozarnice, je bil zadolžen za preskrbo s hrano in drugimi potrebščinami, nujnimi za funkcioniranje Kozarnice. Kuharica je bila Terezija Leskovec, kasneje poročena Podgoršek.

Poudo za zgraditev zatočišča Kozarnica je dal Maks Gašparič, od 2. oktobra 1944 do marca 1945, sekretar Okrožja Dravograd. Okrožni komite je bil sprva lociran v okolici Naravskih ledin, januarja 1945 pa se je preselil v Kozarnico. Tukaj sta delovala tudi Oblastni komite KPS za Štajersko in Pokrajinski odbor OF za Štajersko. Baza Kozarnica je vse do konca vojne služila potrebam okrožja, vendar se je ožje vodstvo okrožja sprva preselilo na pobočje Kozjega hrbta nad Pečovnikovo domačijo, kjer so si januarja 1945 zgradili novo bazo, februarja 1945 pa na Vernerco. Od tega trenutka je Kozarnica okrožju služila kot »baza«, tako so jo tudi poimenovali. Tja so prihajali kurirji postaj K-11 in vojaške 1-1, ki so vzdrževali zvezo z okrožjem, tukaj so pripadniki okrožja tudi sprejemali obiske.

Največja konferenca tega okrožja, na kateri se je zbralo več kot sto udeležencev, je potekala 8. aprila 1945, na Zgornjih Selah nad kmetijo Lesnik. Že konec aprila, ko se je vojna bližala koncu je bilo celotno območje okrožja posejano z odbori OF, tako da so lahko politični delavci in aktivisti prevzeli oblast po odhodu okupatorja iz naših krajev.

Objekti v bazi Kozarnica so bili prvič obnovljeni leta 1980, ko se je tukaj uredila stalna razstava o dejavnosti aktivistov dravograjskega okrožja. Zadnje obnove pa je bila Kozarnica deležna leta 2010, za kar je poskrbel tedanji in žal že pokojni predsednik KO ZB NOB Kotlje tov. Karel Polanc.

Spoštovani!

Območje Uršlje gore z okolico je bilo med NOB prizorišče najhujših bojev XIV. divizije, februarja 1944, ko se je po globokem snegu s Paškega Kozjaka ta prebijala čez Graško goro in hribovje nad Šoštanjem po vzhodni in južni strani Uršlje gore na Golte. V spomin na pestro in pomembno ter državotvorno dejavnost narodnoosvobodilnega gibanja na Uršlji in v okolici, na to spominja žal že pozabljena spominska plošča na planinskem domu na Uršlji gori. Območje Uršlje gore je tako rekoč gosto posejano s spomeniki in znamenji NOB, ki nemo pripovedujejo kronologijo pogumnega delovanja partizanov na tem območju. Zato je današnje srečanje v Kozarnici, simbolično posvečeno vsem pomnikom NOB na tem območju in veličini delovanja Osvobodilne fronte, s poudarkom na območju Koroške. O teh aktivnostih obstajajo pomembni zapisi in tudi pričevanja akterjev. Dobro bi jih bilo zbrati na enem mestu, v publikaciji, ki bi obelodanila zgodovinski pomen zavetja Uršlje gore za delovanje partizanskega gibanja. Kot nadgradnjo tega, bi bilo na tem območju smiselno vzpostaviti tematsko planinsko pot uporništva, ki bi mladim rodovom pripovedovala zgodbo o veličini in pomenu upora slovenskega naroda med 2. svetovno vojno.

Dajem tudi pobudo, da se združenja iz območja Pokrajinskega sveta združenj borcev za vrednote NOB Koroške vsako leto srečujemo na eni izmed zgodovinskih lokacij, ki so povezane z delovanjem partizanov med NOB na Koroškem. Tako bomo skupaj poskrbeli za ohranjanje spomina in vrednot NOB.

Zavedati se moramo dejstva, da je bilo delovanje Osvobodilne fronte zgodovinskega pomena za slovenski narod. Šlo je za vprašanje izbrisa ali preživetja slovenstva in edino OF je bila tista, ki je z lastnimi silami, skupaj z zavezniki protifašistične koalicije omogočila obstanek slovenskega naroda na tem območju.

Zato tudi iz tega mesta izrekam globok poklon vsem aktivistom OF, borkam in borcem narodnoosvobodilne vojske, političnim akterjem tistega obdobja, širnemu civilnemu prebivalstvu, ki je podpiralo odporniško gibanje. Spominjamo se vseh žrtev, ki so padle za svobodo, tudi civilnega prebivalstva, ki je trpelo veliko tragedijo pod okupatorji.

Slava njihovemu spominu in naj živi Osvobodilna fronta slovenskega naroda!

Iskrena hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo prišli počastiti 80. obletnico OF.