Sijaj jekla – 400 let jeklarstva v Mežiški dolini

Napredek, krožno gospodarstvo, posluh za okolje

Stalna razstava oriše štiristoletno tradicijo jeklarstva v Mežiški dolini, predstavlja metalurške procese in naprave za proizvodnjo jekla in jeklenih izdelkov, aktualne dosežke Skupine SIJ, njeno skrb za zaposlene ter sodelovanje z lokalno skupnostjo. Ob bogatem slikovnem gradivu so razstavljeni izbrani stroji, naprave in izdelki, ki jih je muzeju že v preteklosti podaril Metal Ravne, ob nastanku razstave pa še Skupina SIJ.

Začetke današnje jeklarske industrije v Mežiški dolini povezujemo s postavitvijo talilnih peči in fužinskih kladiv v Mušeniku pri Črni leta 1620. Na njenih temeljih so stoletje in pol pozneje grofje Thurn zgradili sodobno žebljarno, pomembno podjetje v deželi Koroški.

V stoletju industrijske revolucije in izgradnje železnic so se na evropski gospodarski zemljevid zapisale Prevalje, kjer  so podjetni bratje Rosthorn prvi v takratni monarhiji izdelovali železniške tirnice, v slovensko jeklarsko industrijo pa uvedli angleško tehnologijo pudlanja in valjanja jekla. O izbiri lokacije za uresničitev njihovih ambicij sta odločala moč reke Meže in nahajališče rjavega premoga na bližnjih Lešah.

Rodbina grofov Thurn je kar tri stoletja krojila gospodarsko podobo doline. Pridobivali  so svinec, iskali premog, železarsko podjetje v Črni in Mežici pa razširili v bližino Guštanja. Tam so leta 1854 zgradili uspešno in v evropskem prostoru znano jeklarno, iz katere so zrasli Železarna Ravne in današnja podjetja, med njimi SIJ Metal Ravne in SIJ Ravne Systems.

Tehnologija izdelave jekla se je skozi stoletja zelo spremenila. Metalurške peči, kot so pudlovke in Siemens-Martinove peči so zaradi potreb po kakovostnejših vrstah jekla nadomestili z elektroobločnimi pečmi. Danes je slovensko jeklo izdelano z najsodobnejšimi postopki in agregati: v elektroobločnih, ponovčnih in vakuumskih pečeh, z elektropretaljevanjem pod žlindro …

Skupina SIJ je največja vertikalno integrirana metalurška skupina v Sloveniji, največji slovenski izvoznik ter steber zaposlovanja v koroški in gorenjski regiji. Z delovanjem po načelih krožnega gospodarstva izkazuje svojo trajnostno naravnanost in je zgleden primer delovanja na tem področju v Sloveniji.

Stalna razstava je nastala v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije in Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani ter s podporo Občine Ravne na Koroškem, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in družbe Skupina SIJ Slovenska industrija jekla.

Zapisala: dr. Karla Oder

Fotografije: Tomo Jeseničnik