Odbojka – ponos železarskega kraja: 90 let odbojke na Ravnah na Koroškem, 1928–2018
Odbojkarske korenine so ene najmočnejših korenin ravenske športne identitete. Malo je športnih kolektivov, ki lahko praznujejo tako visok jubilej: 90 let organiziranega športa, v katerem se je nabralo veliko vzponov pa tudi padcev; - ampak najvažnejši so vzponi, ki pričajo o izrednih uspehih vseh generacij ravenskih odbojkarjev, ki so jih dosegli z voljo, vztrajnimi treningi in naravno nadarjenostjo za to plemenito igro.
Odbojka je na Ravnah doma že celih 90 let. Fužinarjevi fantje so si v teh letih kar trikrat priborili nastopanje v prvi zvezni ligi, ki je bila najvišje možno tekmovanje v takratni Jugoslaviji. Prvič so bili v njej leta 1957, drugič pa kar štiri leta (od 1964–1967). Tretjič so se povzpeli med najboljše jugoslovanske odbojkarje še v sezoni 1972/1973. Kadar jim ni šlo najbolje, so igrali rang nižje, v drugi zvezni ligi – zahod. A tudi kadar so bili v tej drugi najmočnejši jugoslovanski ligi, so skoraj vedno krojili vrh odbojkarske lestvice. V samostojni Sloveniji pa jim je največ pomenil dvojni naslov leta 1998. Takrat so postali slovenski pokalni in državni prvaki.
Tudi ženska ekipa Fužinarja ni zaostajala za uspešnimi člani. Od leta 1979 do 1982 so tudi naša dekleta uspešno nastopala v najvišji jugoslovanski konkurenci in v tistem obdobju z uspešnimi igrami v prvi zvezni ligi požela veliko priznanje in naklonjenost zahtevne koroške publike.
Gradivo je zbral in uredil Mirko Osojnik, avtorja besedil sta Mirko Osojnik in Mitja Jež (kronika 2008-2018).
Od 31. decembra 2020 naprej vam je torej dostopna zelo obsežna zbirka o ravenski odbojki. Do nje lahko pridete s povezavo: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/devetdeset-let-odbojke-na-ravnah-na-koroskem-1928-2018.html
Obsežno zgodbo o ravenski odbojki si lahko preberete na portalu Kamra - spletnem mestu, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva, ki nastajajo v slovenskih splošnih knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Na portalu Kamra jo je objavila Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, kjer je sedež regijskega uredništva. Vabljeni tudi na ogled številnih drugih zanimivih zbirk z območja Koroške.
»Dobra lastnost te zbirke je ta, da se lahko tudi sproti dopolnjuje. To pomeni, da lahko tudi pozneje popravimo vse morebitne napačne podatke in dodamo fotografije, ki jih do zdaj še nismo našli,« dodaja urednik Mirko Osojnik.
Želimo vam užitek pri ogledu.