Ohranimo divje kostanje, pomembne soustvarjalce naše mestne krajine

Mestni drevoredi, trgi, parki, gostilniški vrtovi, si jih lahko zamislite brez veličastnih divjih kostanjev? Težko, priznajte. A zaradi bolezni, ki jih napada, bi ta čudovita drevesa lahko postala preteklost. V želji, da bi jih ohranili, v okviru evropskega projekta Noč ima svojo moč poteka spremljanje zdravja divjih kostanjev, k čemur ste vabljeni prav vsi državljani. Pridružite se pobudi znanosti za državljane in potepanja po mestnih ulicah in okolici združite z aktivnim opazovanjem bolezenskih znamenj teh edinstvenih dreves.

Divje kostanje, nekdaj zelo modna in Slovencem nasploh ljuba drevesa, imenujemo tudi 'cesarska' drevesa. Menda zato, ker so jih včasih, ko so v evropskih državah še vladali cesarji, veliko sadili, največ v drevorede ob širokih novih cestah ter ob gradovih in cesarskih dvorih. V preteklosti so bila to tudi zelo uporabna drevesa, med drugim so les divjega kostanja uporabljali za izdelavo kolov v vinogradih, plodove so nabirali za hrano prašičev in krmo divjih živali, kot zdravilo za ožilje je plodove cenila tudi ljudska medicina.

A v zadnjem času divje kostanje vse bolj ogroža nevarni kostanjev bakterijski skorjemor. Že samo ime pove, da gre za bolezen, ki uničuje skorjo oziroma lubje kostanjev. Skorjemor prepoznamo po izcejanju oranžne, rdeče do rjasto rjave tekočine iz razpoke na okuženi skorji, največkrat na deblih dreves. Skorja začne odmirati, drevo pa brez skorje ne more preživeti, zato se posuši.

Ker te bakterijske drevesne bolezni ne moremo zdraviti, je najučinkovitejši ukrep za zajezitev te bolezni pravočasno odstranjevanje okuženih divjih kostanjev. Da pa bi vedeli, kje vse se divji kostanji nahajajo, potrebujemo vašo pomoč. Postanite torej raziskovalci in s sodelovanjem v vseslovenskem projektu za državljane pomagajte ohraniti našo mestno krajino. Komaj čakamo rezultate vaših opažanj! Oddate jih lahko na spletni strani www.noc.moc/kostanj, kjer boste izvedeli še kup zanimivosti o divjih kostanjih in letošnjem projektu Noč ima svojo moč.

Kostanje bomo spremljali vse do 27. novembra 2020, ko se bo v Ravnah na Koroškem in še v 24 drugih krajih po Sloveniji odvil skupek aktivnosti v okviru letošnje Evropske noči raziskovalcev - vseevropske akcije v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj - Obzorje 2020.

Pester program projekta 'Noč ima svojo moč' je skupaj sooblikoval konzorcij partnerjev Ustanova Hiša eksperimentov, Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in Tehniški muzej Slovenije.

Konzorcij partnerjev projekta »Noč ima svojo moč«

Priloge:

fotografija okuženega kostanja

fotografija zdravega kostanja

logotip Noč ima svojo moč