Okrogla miza o prihodnosti Evrope

Na virtualni Okrogli mizi o prihodnosti Evrope, ki se je v organizaciji informacijske točke Europe Direct Koroška in podjetja A. L. P. Peca d.o.o. odvila v petek, 13. 11. 2020, so gostje – evropski poslanci Milan Zver, Tanja Fajon, Irena Joveva, Ljudmila Novak, Klemen Grošelj, Franc Bogovič; vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič; člani literarne komisije – predstavljali svoje poglede na tematsko in vsebinsko raznolika izhodišča, ki so jih odprli avtorji prispevkov literarnega natečaja o Evropi.

Na literarni natečaj o prihodnosti Evrope, ki ga je Europe Direct Koroška razpisala februarja, je do zaključka v septembru prispelo 31 besedil. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Martina Kanzian (vodja projektov pri Mohorjevi družbi v Celovcu), Romana Lesjak (županja Občine Črna na Koroškem, predsednica Sveta koroške regije), Dejan Meh Savić (okoljevarstvenik, zaposlen pri Greenpeaceu), Primož Suhodolčan (otroški in mladinski pisatelj) ter Barbara Žvirc (vodja projekta Pesniška olimpijada), je na prireditvi razglasila zmagovalke in pojasnila svojo odločitev.

Prvo mesto so prisodili Lari Mori za zgodbo Želva po imenu Sofia; drugo mesto Martini Podričnik za kratko zgodbo Ob meji; tretje mesto Brini Močilnik za esej Prihodnost Evrope.

Prispevki so zbrani in objavljeni v prosto dostopnem e-zborniku, ki ga je komisija pospremila s svojimi mislimi o natečaju.

V nadaljevanju okrogle mize, ki jo je moderirala vodja informacijske točke Europe Direct Koroška Alenka Miler, so evropske poslanke in poslanci ter člani komisije predstavljali svoje poglede na aktualne družbeno-politične teme, ki so bile v ospredju refleksij avtorjev.

Ljudmila Novak je orisala osrednje strategije in ukrepe na poti do brezogljične Evrope leta 2050, kar je osrednji cilj evropskega zelenega dogovora. Ker je pot do tja dolga, so potrebni vmesni cilji in pomoč različnim sektorjem, da se bodo lažje preoblikovali za prehod na bolj trajnostne oblike delovanja.

Klemen Grošelj je izpostavil, da so migracije vedno bile in bodo sestavni del našega življenja, ter spregovoril o migracijskem paktu, za katerega je Komisiji predlagal dopolnitev z oblikovanjem finančnega programa, osredotočenega na obmejne regije pod pritiskom neurejenih migracij.

Romana Lesjak je kot aktualna predsednica Sveta koroške regije izpostavila želje, da Koroška regija ostane – tudi z imenom, da bi dejansko prišlo do decentralizacije in do preboja na digitalizaciji oz. širokopasovnem omrežju, kar je velik primanjkljaj regije.

Franc Bogovič je nazorno pojasnil pomen kohezijske in skupne kmetijske politike za kakovostno življenje na podeželju, kjer je poleg primarnih nujna tudi digitalna infrastruktura in hitre širokopasovne povezave, ki vsem omogočajo ustrezno povezljivost. Za Slovenijo, ki je po številu ljudi manjša država, Evropsko unijo vidi kot najboljšo možno rešitev v tem velikem globalnem svetu.

Tanja Fajon je poudarila, da je Evropa vzpostavila visoke standarde vrednot, norm in zagotavljanja temeljnih svoboščin ter da so antidiskriminacijski ukrepi na ravni Evropske unije zavezujoči za vse države članice. A nekatere že pridobljene pravice lahko nenadoma niso več samoumevne, in ker ima vsaka družba svoje ranljive skupine, moramo o diskriminaciji govoriti na glas.

Martina Kanzian je med dejavnostmi Mohorjeve družbe v Celovcu, najstarejše samostojne ustanove med Slovenci na Koroškem, izpostavila izobraževanje ter negovanje in širjenje slovenskega jezika. 100-letnico plebiscita je označila za travmatično zgodovinsko postajo koroških Slovencev, ki mora družbo voditi k premisleku o dolgoročni stabilizaciji manjšinskega jezika, in na evroposlance naslovila željo za čezmejne programe sodelovanja, primerne tudi za manjša društva in skupnosti.

Milan Zver je povedal, da korona res prinaša določene nevarnosti v družbi in da se vzorci obnašanja spreminjajo, a ljudje se znamo prilagoditi in digitalno desetletje že živimo. Evropa gradi unikatno obliko demokracije – poleg parlamentarne tudi konsenzualno, in prizadeva si, da bi tako tudi ostalo, torej da imajo majhni narodi pravico soodločati o svoji prihodnosti in prihodnosti EU kot celote.

Barbara Žvirc je orisala razmere na knjižnem trgu, ki se je zelo hitro prilagodil zaprtjem knjižnic in knjigarn s selitvijo svojih dejavnosti na splet, in kot primer dobre prakse navedla 21. Pesniško olimpijado, ki je v svoji korona ediciji imela rekordno udeležbo. Poudarila je, da se v Sloveniji diskriminira kulturne ustvarjalce in da se mora govoriti tudi o tej vrsti diskriminacije.

Irena Joveva je izpostavila, da je preiskovalno novinarstvo pod vse večjimi pritiski, ki ogrožajo svobodo medijev, tudi z načrtnim ustvarjanjem sovražnega ozračja do novinarjev in medijev. Opozorila je, da demokracija ne more delovati brez svobodnih in neodvisnih medijev, ki jih vidi kot neločljivo povezane s človekovo svobodo.

Dejan Meh Savić je v zvezi z naravovarstvenimi vprašanji izpostavil težavo različnih generacij, ki različno dojemajo problem podnebnih sprememb. Za starejše so tema, ki po pomembnosti tekmuje s številnimi drugimi; srednja generacija vidi problematične spremembe, a ima največ drugih finančnih obremenitev; mladi pa ne morejo storiti skoraj ničesar, a bodo ta velik problem živeli v celoti.

Zoran Stančič je ob koncu povzel optimizem vseh govorcev, ki verjamejo v dobro izhodišče Evropske unije, in poudaril pomen kakovostnega izobraževanja in vrednot, kot so solidarnost, strpnost, poslušanje, razumevanje in upoštevanje različnih pogledov za kakovostne diskusije in konkretne korake naprej, kjer bomo vsi še boljši.

Primož Suhodolčan je okroglo mizo zaključil z mislimi o Evropi in zmagovalnih delih. Evropa je naša zgodba, njena prihodnost pa je odvisna od tega, kar lahko naredimo v sedanjosti, kajti meje so samo v glavah ljudi in vsako veliko dejanje zahteva prvi korak.

Posnetek pogovora: https://youtu.be/f8c40NkM4gw.