Posvet v Pliberku: Pokrajina & Identiteta – Zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina.
Posvet v Pliberku: Pokrajina & Identiteta – Zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina.
25. 9. 2020
Danica H. (Urad župana)
342
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca je pretekli teden v okviru prireditev CARINTHIja 2020, obeležitve stoletnice plebiscita, pripravil posvet in razstavo v Kulturnem domu Pliberk z naslovom Pokrajina & Identiteta – Zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina. Pred desetimi leti so »Slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem« uvrstili na državni seznam nesnovne dediščine avstrijske komisije UNESCO. V letu 2019 je projekt prejel odlikovanje kot primer dobre prakse.
Na posvetu so predstavitvi razvoja projekta, sodelujoče ustanove in posameznike, predvsem pa izkušnje terenskega, arhivskega in raziskovalnega dela. Z namenom mreženja in izmenjave izkušenj za nadaljnje raziskave so prikazali tudi (čezmejne) projekte, ki se ukvarjajo z dokumentacijo ledinskih in hišnih imen v Alpsko-jadranskem prostoru.
Udeležence je nagovorila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Izrazila je naklonjenost do projekta slovenske narodnostne skupnosti in zahvalo nosilcem, zlasti Slovenskemu narodopisnemu inštitutu Urban Jarnik in njegovi vodji mag. Martini Piko.Na posvetu je s prispevkom sodelovala tudi dr. Karla Oder iz Koroškega pokrajinskega muzeja, Muzeja Ravne na Koroškem. Spregovorila je o čezmejni kulturni regiji, o mikroregiji, nastali na geografskem območju okoli gore Pece. Predstavila je primere dobre prakse, nekatere skupne projekte (Od Pliberka do Traberka, Po poteh koroške kulturne dediščine občine Prevalje in mestne občine Pliberk, Biseri naše kulturne krajine, Geopark Karavanke, Reg kult Žive vezi, Nak Kult), ki so v zadnjih desetletjih pripomogli k vzpostavljanju medkulturnega dialoga in trajnostnega razvoja. Hkrati so bili pomembni gradniki pri oblikovanju evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Geopark Karavanke, ki od letošnjega leta predstavlja novo obliko čezmejnega sodelovanja in povezovanja. Kulturna dediščina in kultura imate osrednjo vlogo krepitve identitete posameznika in skupnosti, hkrati sta vir vseživljenjskega učenja, gospodarskega razvoja in socialne vključenosti.
Nekaj medijskih odzivov:
ORF-Slovenci:
https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3067323/
Landespressedienst:
https://www.ktn.gv.at/Service/News?nid=31788
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu:
