Tematske poti - Malgajeva pot
Tematske poti - Malgajeva pot
4. 6. 2020
Danica H.
178
V okviru projekta Platforma za povezovanje 3E turizma so se v štirih občinah Mežiške doline izbrale tematske poti, ki ob svoji slikoviti poti, po koroških prostranstvih, zajemajo čim več naravnih vrednot in krajev kulturne dediščine.
Tematske poti so pripravili in predstavili po posameznih občinah.
Povezava do tematskih poti po ravenski občini:
http://maksiza.si/ip3e-turizem/tematske-poti/ravne-na-koroskem/
Malgajeva pot
Malgajeva pot se začne pri kmetijski zadrugi na Ravnah na Koroškem. Takoj za železniškim mostom se vzpnemo sprva po stopnicah in nato po travniku oz. travniški poti in tako pridemo do tamkajšnje kmetije. Pot nas dalje vodi po makadamski cesti mimo biološke kmetije XY. Postanek na poti nam omogoča prelep razgled na mesto Ravne z okolico, okoliške hribe in Uršljo goro. Po nekaj minutah hoje nas pripelje do turističnega ponudnika Spodnji Lečnik, ki poleg dobre kulinarike slovi tudi po svojem t. i. »Lečnikovem Kostanju«. Na dvorišču te kmetije zavije desno in se nadaljuje po poljski poti, ki vodi rahlo navzdol. Na razpotju zavije na levo in nadaljuje po gozdni poti proti Dobrijam. Postanek na tej poti omogoča pogled na Dobrije in okoliške hiše. Po prihodu v dolino, po prečkanju travnika, omogoča ogled prelepe Rutnikove kapelice. Pot nadalje vodi v dolino, sprva še po makadamski, nato pa asfaltni poti, mimo tamkajšnjih hiš. V križišču zavije na desno in nadaljuje mimo hiš, skozi gozd, ter čez železniško postajo. Tukaj pelje pot mimo Malgajevega spomenika, po prečkanju reke Meže pa nadaljuje ob njej. V tem delu je pot gozdna, v določenih, sicer maloštevilnih delih, je celo poraščena, vendar hkrati enostavno prehodna. Gozdna pot nas pelje nekaj časa navkreber in nato spet navzdol, v tem zaporedju pa se spremeni kar nekajkrat. Pripelje nas v t. i. »Kotulo«, kjer najprej prečka reko Mežo, nato nas pelje mimo stanovanjske hiše, zatem se takoj strmo vzpne na tamkajšnji hrib. Gozdna pot se nadaljuje visoko nad reko Mežo, kar omogoča zanimiv, na trenutke celo »adrenalinski« pogled na reko in cesto ob njej. Pelje nas mimo Votle peči in Jame pri Votli peči. Po nekaj sto metrih hoje nas pripelje iz gozda in nadaljuje po travniški poti, mimo številnih vrtov. Na tem delu poti si lahko ogledamo sicer razpadajoč Javorniški grad. Pot nadaljuje navzdol po asfaltni cesti in nas pripelje do začetka naše poti, torej kmetijske zadruge.
Pot je srednje zahtevna, primerna za pohodnike, otroke, družine. Pot je možno prevoziti tudi s kolesom, vendar bo, na sicer maloštevilnih mestih, kolo treba tudi nositi.
Več:
http://maksiza.si/ip3e-turizem/tematske-poti/ravne-na-koroskem/pot-po-tolstem-vrhu/
Projekt Platforma za povezovanje 3E turizma v Mežiški dolini združuje naravno dediščino, naravne vrednote, turistične ponudnike in tematske poti, kot turistični potencial Mežiške doline in jih povezuje v skupno turistično ponudbo, ki je namenjena tako lokalnemu prebivalstvu kot tujim gostom.
Projekt je bil izbran na I. Javnem pozivu za izbor operacij CLLD za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Mežiške doline 2016. Sofinanciran je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 85% upravičenih sredstev.
Tematske poti so pripravili in predstavili po posameznih občinah.
Povezava do tematskih poti po ravenski občini:
http://maksiza.si/ip3e-turizem/tematske-poti/ravne-na-koroskem/
Malgajeva pot
Malgajeva pot se začne pri kmetijski zadrugi na Ravnah na Koroškem. Takoj za železniškim mostom se vzpnemo sprva po stopnicah in nato po travniku oz. travniški poti in tako pridemo do tamkajšnje kmetije. Pot nas dalje vodi po makadamski cesti mimo biološke kmetije XY. Postanek na poti nam omogoča prelep razgled na mesto Ravne z okolico, okoliške hribe in Uršljo goro. Po nekaj minutah hoje nas pripelje do turističnega ponudnika Spodnji Lečnik, ki poleg dobre kulinarike slovi tudi po svojem t. i. »Lečnikovem Kostanju«. Na dvorišču te kmetije zavije desno in se nadaljuje po poljski poti, ki vodi rahlo navzdol. Na razpotju zavije na levo in nadaljuje po gozdni poti proti Dobrijam. Postanek na tej poti omogoča pogled na Dobrije in okoliške hiše. Po prihodu v dolino, po prečkanju travnika, omogoča ogled prelepe Rutnikove kapelice. Pot nadalje vodi v dolino, sprva še po makadamski, nato pa asfaltni poti, mimo tamkajšnjih hiš. V križišču zavije na desno in nadaljuje mimo hiš, skozi gozd, ter čez železniško postajo. Tukaj pelje pot mimo Malgajevega spomenika, po prečkanju reke Meže pa nadaljuje ob njej. V tem delu je pot gozdna, v določenih, sicer maloštevilnih delih, je celo poraščena, vendar hkrati enostavno prehodna. Gozdna pot nas pelje nekaj časa navkreber in nato spet navzdol, v tem zaporedju pa se spremeni kar nekajkrat. Pripelje nas v t. i. »Kotulo«, kjer najprej prečka reko Mežo, nato nas pelje mimo stanovanjske hiše, zatem se takoj strmo vzpne na tamkajšnji hrib. Gozdna pot se nadaljuje visoko nad reko Mežo, kar omogoča zanimiv, na trenutke celo »adrenalinski« pogled na reko in cesto ob njej. Pelje nas mimo Votle peči in Jame pri Votli peči. Po nekaj sto metrih hoje nas pripelje iz gozda in nadaljuje po travniški poti, mimo številnih vrtov. Na tem delu poti si lahko ogledamo sicer razpadajoč Javorniški grad. Pot nadaljuje navzdol po asfaltni cesti in nas pripelje do začetka naše poti, torej kmetijske zadruge.
Pot je srednje zahtevna, primerna za pohodnike, otroke, družine. Pot je možno prevoziti tudi s kolesom, vendar bo, na sicer maloštevilnih mestih, kolo treba tudi nositi.
Več:
http://maksiza.si/ip3e-turizem/tematske-poti/ravne-na-koroskem/pot-po-tolstem-vrhu/
Projekt Platforma za povezovanje 3E turizma v Mežiški dolini združuje naravno dediščino, naravne vrednote, turistične ponudnike in tematske poti, kot turistični potencial Mežiške doline in jih povezuje v skupno turistično ponudbo, ki je namenjena tako lokalnemu prebivalstvu kot tujim gostom.
Projekt je bil izbran na I. Javnem pozivu za izbor operacij CLLD za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Mežiške doline 2016. Sofinanciran je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 85% upravičenih sredstev.
