Projekt SOPA s spodbudnimi rezultati: dosegli že 82% načrtovanih uspešnih obravnav na terenu

Preko 300 strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega sektorja je v okviru svojega dela v preteklem letu na projektu SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) nagovorilo skoraj 27.000 odraslih prebivalcev Slovenije. Od tega je 19.000 oseb privolilo v sodelovanje, prek 4.000 teh je trenutno v obravnavi zaradi čezmernega pitja alkohola, ki ga želimo na SOPA zmanjšati ali ustaviti. “Pri 441 osebah je bila obravnava do sedaj že uspešna, kar predstavlja 82% končnega cilja pilota pristopa, ki se izteče novembra 2020. To pomeni, da so ti ljudje spremenili svoje pivske vzorce in zmanjšali pitje alkohola, ali pa z njim prenehali,” je v predstavitvi trenutnih in načrtovanih aktivnosti povedala vodja projekta SOPA mag. Tadeja Hočevar. Dodala je, da pri uspešno obravnavanih še 6 mesecev po zaključku obravnave beležimo zmanjšanje ali prenehanje pitja alkohola.

Na letošnjem skupnem srečanju izvajalcev pristopa SOPA se je zbralo preko 400 strokovnjakov iz zdravstvenega, socialnega, nevladnega sektorja in zavoda za zaposlovanje skupaj s predstavniki občin in policije, ki prihajajo iz 18 različnih lokalnih okolij po Sloveniji. Predstavili smo jim prve rezultate na terenu, ki smo jih dosegli s skupnimi prizadevanji in sodelovanjem. Med drugim smo v zadnjem letu izvedli preko 160 posvetovalnih srečanj za strokovnjake v vključenih lokalnih okoljih, s pomočjo nevladnih organizacij smo razdelili preko 10 000 gradiv ter na več kot 160 dogodkih predstavili naše aktivnosti. V sodelovanju z uradi Zavoda za zaposlovanje smo izvedli 36 dogodkov na lokalni ravni, kjer smo osveščali javnost o alkoholni problematiki.

Projekt SOPA bo v celoti sicer potekal do leta 2021, zatem pa je v načrtu uvedba na sistemski, državni ravni. Poleg Evropskega socialnega sklada (80%) je sofinancer projekta (20%) tudi Ministrstvo za zdravje, s katerim ves čas aktivno sodelujemo, in katerega predstavnica – generalna direktorica Direktorata za javno zdravja Mojca Gobec je na dogodku povedala: "Tvegana in škodljiva raba alkohola in še posebej odvisnost od alkohola pomembno zaznamuje življenje naših družin. Vpliva na duševno zdravje posameznika, še posebej v otroštvu. Zato je tema današnjega posveta, alkohol pri otrocih in mladostnikih, nadvse pomembna.

V okviru projekta SOPA smo v Sloveniji prvič povezali zdravstveni, socialni sektor in nevladne organizacije v mrežo, ki problematiko tvegane in škodljive rabe alkohola naslavlja tako na individualni ravni kot na ravni skupnosti. Strokovnjaki so pridobili znanja in veščine o tem, kako se pogovarjati o pivskem vedenju in o tem, kako zmanjšati ali prenehati s čezmernim pitjem oziroma kako spremeniti vedenje, da pitje nadomestimo z bolj zdravimi izbirami. Projekt teče po načrtih in je kot primer dobre prakse, predvsem zaradi preventivne naravnanosti, motivacijskega pristopa in načrtovanja sistemske ureditve, že priznan tudi na evropski ravni. Za dobro delo se zahvaljujemo vsem sodelujočim, še posebej pa odgovornim osebam na območnih enotah NIJZ".

Direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nina Pirnat je izpostavila, da je odnos družbe do alkohola preveč strpen, tako v Sloveniji kot nasploh v Evropi in zahodnih državah. Pri osveščanju o škodljivosti čezmernega pitja alkohola je poudarila pomen množičnih medijev ter opisala situacijo, ko lahko preko njih dobimo novice z dogodkov ob prazniku vina, ali beremo nasvete vinskih kraljic o alkoholu kot zdravilu, hkrati pa lahko v istih medijih spremljamo novice o katastrofalnih prometnih nesrečah, ki so posledica alkohola, o čezmernem pitju mladih, družinskem nasilju zaradi alkohola, samomorih.

“Pri teh zgodbah mediji iščejo odgovornost na različnih ravneh posameznikovega življenja. Žal zgodb ne postavijo v širši kontekst - da je pitje alkohola splošno sprejeto smo namreč odgovorni vsi, posameznik, družina, družba in država,” je dejala direktorica. Izpostavila je pomembno vlogo medijev pri zajezitvi mokre kulture v Sloveniji in pojasnila, da ravno zato projekt  SOPA med drugim zajema tudi ta vidik: “Novinarje, urednike in Društvo novinarjev Slovenije smo povabili k skupnemu oblikovanju priporočil za odgovorno poročanje o alkoholu v slovenskem prostoru. Skupaj smo pregledali primere dobrih in slabih praks medijskega poročanja v zadnjih šestih mesecih. Na podlagi tega bomo pripravili priporočila, ki bodo služila kot vodilo pri pripravi medijskih prispevkov s področja alkohola.”

Tema letošnjega srečanja je bil alkohol pri otrocih in mladostnikih ter pregled stanja in intervencij na tem področju v Sloveniji. Izsledki mednarodne raziskave HBSC (2018) za slovensko mladino med drugim kažejo, da je bil vsak četrti 15-letnik (26,6 %) in vsak drugi 17-letnik (52,1 %) opit vsaj dvakrat v življenju, vsak sedmi 15-letnik (14,3 %) in vsak četrti 17-letnik (25,9 %) pa pije alkoholne pijače vsaj enkrat na teden. »Pitje alkoholnih pijač med mladostniki, starimi 11, 13, 15 in 17 let, sicer narašča s starostjo. O pitju alkohola kadarkoli v življenju pa poroča vsak sedmi 11-letnik (14,9 %), med 17-letniki pa večina (86,0 %); v obeh mlajših starostnih skupinah so odstotki pomembno višji pri fantih kot dekletih,« je pojasnila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ideja je, da bi imel vsak član skupnosti na voljo vse potrebne informacije o negativnih učinkih čezmernega pitja alkohola, bodisi zase bodisi za svojega bližnjega, prijatelja. Pomembno pa je, da ima vsak tudi možnost strokovne podpore pri odločitvi za spremembe, h kateri spodbujamo prebivalce in prebivalke Slovenije - v smeri bolj zdravega življenjskega sloga. Najnovejše, prelomne raziskave namreč kažejo, da varna meja pitja alkohola ne obstaja, in da katero koli pitje alkohola že pomeni določeno stopnjo tveganja in negativne posledice za zdravje ter blagostanje posameznika in širše skupnosti. Na SOPA tako tlakujemo sistematično pot, kako doseči te spremembe v slovenski družbi.

Nekaj statistik za Slovenijo:

• Skoraj polovica odraslih Slovencev pije čezmerno.
• Slovenija se po obsegu posledic čezmernega pitja nahaja v svetovnem vrhu. Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, znaša 228 mio € letno. Trošarine od alkohola znašajo cca. 103 mio € na leto.
• V povprečju naj bi vsak prebivalec Slovenije starejši od 15 let v 2016 spil: 87 L piva in 48 L vina in 2 L žgane pijače.
• Vsak dan v Sloveniji izključno zaradi razlogov povezanih z alkoholom umreta najmanj 2 osebi. Če prištejemo še prometne nezgode, vsako leto v povprečju umre 927 oseb
• Vsak dan je v SLO zaradi vzrokov, povezanih izključno z alkoholom, v povprečju 10 novih hospitalizacij.