Ob državnem prazniku – dnevu Rudolfa Maistra
»23. november, dan Rudolfa Maistra, spomin na dan, ko je leta 1918 general Rudolf Maister s svojimi borci v samostojni vojaški akciji razorožil nemško Zeleno gardo, prevzel vojaško oblast in dokončno utrdil slovensko politično oblast v Mariboru, spominski dan, ki združuje vse narodnozavedne Slovence in od 15. oktobra 2005 velja za slovenski državni praznik.«
Na ta dan praznujemo spomin na dogodek, ki je odločilno vplival na nadaljnji potek slovenske zgodovine. Mineva več kot 100 let, odkar je Maistrova vojska 23. novembra 1918 z bliskovito vojaško akcijo razorožila nemško Zeleno gardo. Tako so Maribor, spodnja Štajerska in del Koroške za vedno ostali del slovenskega narodnega ozemlja.
Rudolf Maister pa ni poznan samo po svoji vojaški plati. Bil je tudi ljubiteljski slikar in pesnik. Upodabljal je v oljni tehniki. Ni znano, kje je črpal svoje slikarsko znanje, bil pa je dober prijatelj Riharda Jakopiča. Bil je tudi strasten ljubitelj knjig in lastnik ene največjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem. V veliki večini je zbiral samo slovenske knjige in časopisje, ki jih je iskal po župniščih, šolah, pri premožnejših kmetih, po knjigarnah in starinarnicah. Po generalovi smrti je knjižnica prešla v last sinov, med drugo svetovno vojno pa jo je zaplenil nemški rajh, vendar so po posredovanju Otona Župančiča lastništvo zahtevale italijanske okupacijske oblasti. Po vojni so bile knjige prepeljane v Maribor. Knjižno zbirko hrani Univerzitetna knjižnica Maribor.
Kot pesnik se je Vojanov, tak je bil njegov psevdonim, udejstvoval že zelo zgodaj. V 4. razredu gimnazije v Kranju je bil ustanovitelj in urednik dijaškega lista Inter nos, v 5. razredu pa je svoje pesmi objavljal v ljubljanski Večernici. V reviji Vesna je objavljal pod psevdonimom Vuk Slavič, nato pa še pod imenom Vojanov, med drugim tudi v Ljubljanskem zvonu in Slovenskem narodu. Bil je zunanji član Zadruge, gimnazijskega skrivnega društva, katerega člani so bili tudi glavni pisci moderne – Ivan Cankar, Oton Župančič, Dragotin Kette in Josip Murn Aleksandrov. Izdal je pesniški zbirki Poezije in Kitica mojih.
Na Ravnah na Koroškem že od leta 2006 aktivno deluje Koroško domoljubno društvo Franjo Malgaj, ki neguje in ohranja spomin na Maistrovega borca Franja Malgaja, ki je svoje srce pustil na Koroškem, natančneje na Tolstem vrhu pri takratnem Guštanju, danes Ravnah na Koroškem, kjer so mu domačini postavili velik spomenik. Pred štirimi leti je KDD Franjo Malgaj podalo pobudo za organizacijo občinske proslave ob dnevu Rudolfa Maistra in vse odtlej društvo in Občina Ravne skupaj organizirata to slovesnost.
Prireditev, ki je potekala v Kulturnem centru na Ravnah, se je pričela s praporščaki in himno Republike Slovenije, ki jo je zaigral Koroški simfonični orkester, nadaljevali so s himno Zveze društev General Maister 'Slovenec sem' v izvedbi Koroškega okteta.
Prisluhnili smo pozdravnemu nagovoru predsednika Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj Vladimirja Ovniča. Slavnostna govornica na prireditvi je bila mag. Lučka Lazarev Šerbec, predsednica Zveze društev »General Maister«.
Kulturni program so popestrili glasbeniki Koroškega simfoničnega orkestra, pevci Koroškega okteta, praporščaki. Sooblikovali so ga še člani Gledališkega kluba Osnovne šole Prežihovega Voranca s svojo mentorico Matejo Čebulj. Slišali smo, kdo je bil general Maister in tudi nekaj njegovih pesmi. Recital se je zaključil z mislimi učencev o domoljubju, Malgaju in Maistru.
Večer je obogatil tudi moderator Aljaž Verhovnik s prepletanjem niti in besedo o Rudolfu Maistru.
V mali dvorani je bila na ogled postavljena razstava o bojih za severno mejo, ki jo je pripravil Vojaški muzej.
Praznik bomo slavili tudi v soboto, na dan državnega praznika, ko vas Koroško domoljubno društvo Franjo Malgaj vabi na pohod po Malgajevi poti. Zborno mesto bo ob 10h pred Kulturnim centrom Ravne na Koroškem.
S svečano proslavo v počastitev državnega praznika smo izkazali čast generalu Maistru, Franju Malgaju in njegovi četi ter vsem generacijam borcev za Slovenijo. Še vedno pa ostaja vprašanje, ali danes, po več kot 100 letih, še premoremo tako domoljubje in tak pogum, kot ga je živel in s svojimi dejanji izkazal general Maister?