Mineva natančno 100 let od začetka organiziranega športa na Koroškem.

Po razpadu Avstroogrske so tudi na Koroškem nastala prva sokolska društva. 13. oktobra 1919 je bilo ustanovljeno prvo sokolsko društvo v Slovenj Gradcu, le mesec dni kasneje, 22. novembra 1919, pa tudi v Guštanju. Ta dva dogodka sta pomembna mejnika pri nadaljnjem razvoju organiziranega športa na Koroškem. V letih 1920, 1921 se je delovanje Sokola razširilo po celotni Koroški…

V teh dneh so se v Portorožu pričeli prvi dnevi Olimpijskega komiteja –Združenja športnih zvez (21.-23. oktober 2019), kjer so tokrat med drugim ponovno predstavili pobudo o razglasitvi 1. oktobra za državni praznik, za dan slovenskega športa. 1. oktobra 1863 je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo slovensko telovadno društvo Sokol. Poleg splošnega pomena vadbe za telesni in duševni ali moralni razvoj mladih je poudarilo pomen vadbe z vidika javnega izobraževanja in narodne vzgoje. Zato so bili Sokoli v času Avstro-Ogrske pomembni narodni buditelji in borci za narodno emancipacijo.

29 .avgusta 1919 so zavedni Slovenci v Slovenj Gradcu sklicali pristaše sokolskega društva in se odločili za ustanovitev Sokola. 13. oktobra 1919 je bil v telovadnici takratne meščanske šole ustanovni občni zbor Sokola Slovenj Gradec, ki so se ga udeležili vsi zavedni in napredni Slovenjgradčani.

Prvo telovadno društvo Sokol v Guštanju je bilo ustanovljeno 22. novembra 1919. Bilo je izrazito nacionalno borbeno društvo, saj je v njem prevladovala nacionalna borba nad čisto telesno vzgojo. Na prebivalce Guštanja je imelo takrat odločujoč vpliv vodstvo jeklarne grofa Thurna, kar se je kazalo tudi v šoli, saj so dosegli prepoved slehernega pouka v slovenskem jeziku. Društvo Sokol je naletelo tudi na nasprotovanje cerkve, ki je imela velik vpliv na okoliško kmečko prebivalstvo. Sam ustanovitelj Sokolov v Guštanju ni znan, ker so Nemci leta 1941 njihov celoten arhiv zažgali. Prvi starosta je bil dr. Maks Obersnel, državni nadzornik jeklarne, po rodu iz Trsta, kjer je bil že pred prvo svetovno vojno tudi član tamkajšnjega Sokola. Podstarosta je bil Rajko Kotnik, domačin iz znane rodbine Kotnikov z Dobrij, do takrat trgovski pomočnik, tajnik pa Lojze Verdikon. Prvi načelnik je bil občinski tajnik Frangeš, njemu je potem sledil Jože Borštner. Kasneje so bili dalj časa načelniki še Miloš Jelenko, Jožko Zega, Albin Kolb, Maks Tomažič, Berti Gostenčnik,  Jože Medvešček, Franjo Poropat in Drago Tomažič. Pri ženskah je bila prva načelnica Zora Komel, za njo pa še Mimica Verdikon, Zora Mrkva in Mira Gačnik.

Prve dni po ustanovitvi društva so telovadci Sokola telovadili v pritlični sobi osnovne šole, kmalu pa so v telovadnico in oder za dramske prireditve, koncerte, veselice, zborovanja in predavanja preuredili bivšo »rusko barako«, ki so jo avstrijske oblasti postavile med vojno za ruske ujetnike. Imeli so široko razvejeno dejavnost, zanimala jih je atletika pa tudi odbojka, hodili so na svoje zlete in  nastope po celi Sloveniji.