Odprtje občasne razstave Dediščina preteklosti je dota prihodnosti

Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem je v muzejske prostore na ravenskem gradu povabil na odprtje občasne razstave Dediščina preteklosti je dota prihodnosti.

V okviru študijskega krožka Likovno ustvarjanje pri ravenski Univerzi za tretje življenjsko obdobje so člani v študijskem letu 2018/2019 ustvarjali pod mentorstvom slikarja Srečka Frühaufa. Navdih za svoja dela so poiskali v motivih, ki se nanašajo na preteklost in kulturno dediščino našega okolja. Na razstavi so predstavljena najboljša likovna dela članov. Na njihovih slikah so motivi »koroške japke«, znamenitosti Koroške in cvetoči pušeljci.

Zbrane je po razstavi popeljala ena od članic študijskega krožka Mojca Šipek. Prisluhnili smo Ani Pavše, ki je predstavila Teden vseživljenjskega učenja, pod katerega je spadalo tudi odprtje te zanimive razstave.

Zbrane je nagovorila dr. Karla Oder, ki je omenila: 'Moja prijetna naloga je, da v javnost pospremim razstavo likovnih del članic likovne sekcije Tretje življenjske univerze. Udeleženkam svoje znanje in slikarske izkušnje deli Srečko Frühauf. Prekrasna dela, ki imajo večplastna sporočila. Slike v različnih tehnikah obiskovalca najprej nagovorijo motivno in estetsko, nekoga pritegnejo tihožitja, rože, drugega motivi narave, živahne barve ali bolj umirjene barve. Drugo sporočilo je sporočilo ustvarjalcev, ki se redno dobivate in ustvarjate prekrasne podobe. Ustvarjalnost in kreativnost vsakega posameznika dela samozavestnega, zadovoljnega, kar se prenaša tudi na skupnost. Sporočilo razstave je tudi vaše prijateljstvo, ki ste ga stkale, ko ste odkrivale lastne talente in uresničevale svoje ustvarjalne cilje. Še eno sporočilo vidim v današnji razstavi – sporočilo, da je dediščina preteklosti, dota prihodnosti. To je tudi moto TVU. Kako se to sporočilo zrcali v vaših delih.

Pri sodobnem likovnem ustvarjanju ste kot motive slikanja izbrale podobe kulturne dediščine, podobe hiš, cerkva, kašč itd., ki jim čas ne prizanaša. Z upodobitvijo ohranjate njihovo podobo in hkrati širite vedenje o njihovi pomembnosti. Kdor svoja dela tudi proda, si lahko s tem povrne vsaj stroške materiala, da lahko še naprej ustvarja za prihodnost.

Priljubljeni motivi so cvetje in narava. Tokrat ste svojo razstavo motivno povezale tudi z velikim praznikom – 2. svetovnim dnevom čebel in 17. čebelarskim praznikom na Slovenskem, ki bo to soboto v mesto ob vznožju Uršlje gore pritegnil več kot tisoč udeležencev iz vse Slovenije.

Naj spomnim, da so udeleženke likovne sekcije 3ŽU že lansko leto zelo uspešno upodobile kulturno dediščino železarske in jeklarske tradicije in z razstavo sodelovale na 14. mednarodnem simpoziju ERBE o geološki, rudarski in železarski dediščini, katerega nosilni organizator je bilo društvo Slovenska pot kulture železa. Njihova dela pa so videli številni udeleženci iz različnih držav sveta in bili navdušeni.

Lansko leto je bilo Evropsko leto kulturne dediščine, številni kulturni dogodki pa so potekali pod naslovom Naša dediščina: Kjer preteklost sreča prihodnost. Letos kot smo slišali pa DEDIŠČINA PRETEKLOSTI JE DOTA PRIHODNOSTI. Kar so nam zapustili naši predniki je temelj naše prihodnosti, ki pa si jo bolj ali manj uspešno ustvarjamo sami. Naj ob tem dodam, da je kulturna dediščina temelj kulturne identitete, kulturne raznovrstnosti in medkulturnega dialoga. Kulturna dediščina je dota in je naložba v znanje, vedenje, ustvarjalnost, medgeneracijsko sodelovanje in vseživljenjsko učenje; kulturna dediščina je kapital, neprecenljivi vir novih gospodarskih spodbud in razvojnih priložnosti. Spoštovanje kulturne dediščine je v resnici spoštovanje naših prednikov, njihove ustvarjalnosti, njihovih dosežkov, ustvarjenih v drugačnih razmerah, a prav tako pomembnih, kot so novosti današnjega časa. Prihodnost zato ne more ustvarjati brez preteklosti, mladost ne more brez starosti in razvoja ni brez dosežkov preteklosti.'

Razstavo si je ogledal in jo skozi odprtje tudi predal namenu župan Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen.

Popoldan je z igranjem na citre obogatila Helena Ladinik.