Iz zakladnice domačih župnijskih arhivov

Na hribu grad, v gradu zaklad – odprtje dveri zakladnice naše dediščine.

Dr. Vinko Skitek je v Koroški osrednji knjižnici, tamkajšnji Kuharjevi dvorani predstavil župnijsko arhivsko dediščino, ki obsega preko 30 tekočih metrov arhivskega gradiva in zajema obdobje od srede 15. stoletja naprej. Predstavljeno arhivsko gradivo se deli v grobem na dva osnovan sklopa: knjižni in spisovni del. V knjižnem delu arhivskega gradiva je avtor predstavil ohranjene urbarje, matične knjige, štolninske registre, opravilne zapisnike, dušne protokole in drugi arhivsko gradivo v knjižni obliki. Pri spisovnem delu arhivskega gradiva je avtor ponazoril s posameznimi primeri zelo širok razpon, ki ga zajema ta zvrst arhivskega gradiva. Največji sklop spisovnega gradiva zajemajo spisi s področja premoženjskih in pravnih zadev, nekoliko manjši je obseg matičnega spisovnega gradiva (poročni spisi, poročila o krstih, porokah in smrti, mrliško ogledni listi, domovinski listi), najmanj pa je ohranjenega spisovnega gradiva povezanega s pastoralno dejavnostjo župnij. Tu so med najstarejšimi dokumenti razne nabožne podobice in molitveni obrazci, precej pa je ohranjenega tudi gradiva o poučevanju verouka iz časa po drugi svetovni vojni. Poseben sklop spisovnega gradiva tvorijo listine, ki so pisane bodisi na pergament bodisi na papir. Najstarejše segajo v leto 1437 in se nanašajo na kmetijo Gabernik in na cerkev sv. Danijela Šentanelu, v mlajših listinah pa so zastopana tudi preostala območja v Mežiški dolini in okolici zgornje dravski dolini.

Posebnost ohranjenega arhivskega gradiva so posamezni pergamentni ovitki (so v funkciji knjižnih ovitkov), ki segajo tudi v pozno 12. oziroma zgodnje 13. stoletje. Urbarji, listine, matične knjige, dušni protokoli, razno spisovno gradivo, vse to so dokumenti, ki nam odkrivajo utrip Mežiške doline v zadnjih 500 letih. 'Na naši generaciji pa je odgovornost, da to kulturno bogastvo preučujemo in ohranimo našim zanamcem,' dodaja dr. Skitek.