Govor pri spomeniku talcem nad sveto Nežo

Poslanstvo taborništva je vzgoja posameznika v sistem vrednot

Govor pri spomeniku talcem nad sveto Nežo

Taborniška zaprisega: »Pri svoji časti obljubljam, da bom zvest domovini, da bom sprejel duhovno resničnost, jo razvijal in živel v skladu s taborniškimi zakoni.«

12-letni mladostnik pri svojih 12-ih letih pri svoji časti zapriseže zvestobo domovini. Kaj pa on ve, kaj je to čast? In kaj domovina?

Vendar, tukaj se vse začne. Taborništvo je okolje in skupnost, ki otroku že v mladih letih ponudi razvoj zavedanja njegove časti. In te časti se tekom let vedno bolj zaveda, pa naj bo to sprva čast ob straži zastave, zaščiti svojega imena ter držanja obljube in naposled čast, s katero zaprisega zvestobo domovini.

In kaj je domovina? Tudi sam se večkrat sprašujem, kaj je pravzaprav domovina. Je to dom? So to prijatelji, družina, prostor oz. okolje, kjer sem odraščal? Je to moj jezik? Barva moje kože, barva mojih las, moja vera? Domovina je preteklost, je sedanjost in je prihodnost. Je čas, prostor, človek,  je kultura. Je identiteta, ponos, je srce in so vrednote. Vrednote! Govorim o vrednotah, ko si vsa dežela zatiska oči in doživlja krizo vrednot! Nisem prepričan, ali je razlog za krizo preobremenjenost staršev zaradi pritiska kapitalističnega okolja ter posledično njihovo pomanjkanje časa in energije za odprt pogovor z otrokom. Ali krizo povzročajo socialna omrežja, ki doživljajo neomejen razpon in po katerih se bliskovito širijo »fakenews« oz. lažne novice. Je to zaradi strahu pred neznanim? Kar naenkrat več ne veš, kaj je prav in kaj ne. Ampak očitno je lažje verjeti lažnim novicam,kot pa prisluhniti svojemu srcu in ga vprašati: »Kaj pa ti misliš, kaj je prav?«. Srcu, ki nas je že tolikokrat zapustilo in za katerega je že Oscar Wilde rekel, da je ustvarjeno zato, da se zlomi. Ampak ravno pomanjkanje srčnosti ubija našo družbo, duši našo domovino. Ljudje si zatiskajo oči pred prihodom umetne inteligence v naše okolje in trdijo: »Saj naših čustev in bitja srca računalnik nikoli nebo nadomestil«. Z razmišljanjem brez srca ga je že zdavnaj.

Srce me boli, ko na socialnih omrežjih zasledim sovražni govor zoper človeka in to izpod prstov mladih. To ni več stvar posameznikov, to je vzorec. Vedno več mladih na spletu deli lažne novice o škodi in groznih posledicah, ki jo s sabo prinašajo migranti. Nasilje zoper človeka se stopnjuje. In to nasilje prek socialnih omrežij delijo celo mladi starši – kaj nimate časa, da bi se ukvarjali s svojim otrokom ter raje berete lažne novice in jih širite na socialnih omrežjih? Češ, poskrbimo za zaščito naših otrok. Otroka lahko pred svetom zaščitiš tako, da mu ponudiš pravi sistem vrednot. Sovraštvo, nasilje, laž, strah?

Poslanstvo taborništva je vzgoja posameznika v sistem vrednot, za katere verjamemo, da z njimi ustvarjamo boljši, lepši svet. Nismo čarodeji, a na leto samo v našem društvu namenimo več 10.000 prostovoljskih ur za soprispevek k vzgoji naših mladih članov. V Sloveniji je 72 takšnih društev, na svetu nas je 40.000.000 tabornikov. Mi nikoli ne bomo izgubili upanja v boljši svet, mi nikoli ne bomo izgubili upanja v človeka.

Sanjam svet brez orožja, svet, v katerem se ljudje imajo radi. Kjer lahko na parkirišču pustim odklenjen avto in neznanec prihiti za mano, ker mi je na mestnem trgu iz denarnice zletel bankovec. Zopet - sanjam svet brez orožja. Takšen svet, da se ne bi nihče bal in ne bi nihče ustrahoval. Brez nasilja, brez umora. Svet, kjer bi bilijone dolarjev in evrov namesto v puške, tanke, bombe, zidove, ograje namenili zaščiti gozdov, rek, živali, za pomoč ljudem v stiski, ki nimajo za preživetje. Če ne bomo mi poskrbeli za pravo zaščito sveta – za zaščito narave, kdo bo? Bomo sadili puške in dihali ožgan smodnik?

Vem, težko je govoriti o popolnem pacifizmu. Recimo, da je to ideal. In k idealu se gre postopoma. Prvi korak je vzpostavitev sistema vrednot. Solidarnost, enakost priložnosti za vse, poštenost in resnicoljubnost, svoboda, trajnostni razvoj, prijateljstvo, demokracija, strpnost in odprtost. Kakšen bi bil svet s temi vrednotami? V mojih očeh bi bil sijajen. To so le nekatere vrednote, ki jih gradimo v taborniški organizaciji.

Danes poteka 40. pohod po poteh sedmih talcev. Gre za lepo obletnico dogodka, ki so ga pričeli člani Odreda Koroških jeklarjev, kasneje so se nam pridružili še planinci. Na pobudo naših članov, ki so bili tudi udeleženi v NOB, so padlim postavili tudi te spomenike. In ravno te dni poteka 20 let, odkar sem se kot 12-letni fant prvič udeležil pohoda po poteh sedmih talcev in te spominske slovesnosti. Le nekaj mesecev pred tem sem dal taborniško zaobljubo in pri časti zaprisegel domovini. 40 generacij ravenskih tabornikov se redno udeležuje spominske slovesnosti. Mogoče bi se kdo vprašal, zakaj se mladi taborniki udeležujejo tovrstnih proslav? In to je ključ. Dogodek je za nas pomemben, da mladim pokažemo, da se je potrebno za mir in svobodo truditi, da se je potrebno za mir in svobodo boriti. Kaj je čast in kaj domovina? Mladim želimo pokazati, kaj se zgodi, ko padejo vrednote in med ljudmi nastopi sovraštvo, jeza, strah in nestrpnost. Ste kdaj pomislili, da je tisti, ki obsoja tistega, ki je nestrpen, enako nestrpen kot on sam?

Če so v preteklih vojnah padli ljudje za ceno miru in svobode, kaj pomeni, če znova zanetimo vojno in prekinemo mir? Smo jih zlorabili?

Pričnimo se nadzorovati, postanimo bolj strpni. Tudi do tistih, ki razmišljajo drugače. Ne dopustimo, da se zaradi nestrpnosti do drugačnih zgodovina ponovi. Nobena pretekla žrtev boja za svobodo in mir ne sme biti pozabljena. Slava jim!

Gregor Matavž

Rod Koroških jeklarjev