Skupaj nudimo več

S strokovnim posvetom »Skupaj nudimo več; Težave in omejitve s katerimi se organizacije srečujejo pri delu z mladimi«, je Društvo Projekt Človek, dne 20. 11. 2018 v Kulturnem Centru Ravne na Koroškem, obeležilo 10 letnico delovanja Društva Projekt Človek v Koroški, Savinjski, Podravski in Pomurski regiji. Vse te regije pokrivata Regijski sprejemni center Koroške, ki ima sedež na Ravnah na Koroškem in Sprejemni center Ruše. Število mladih, ki imajo težave zaradi zasvojenosti, se iz leta v leto povečuje, tako je potrebno mlade ozaveščati o tveganih oblikah vedenja, ki lahko vodijo v zasvojenost. Na posvetu so različni resorji predstavili načine spopadanja z modernimi izzivi pri delu z mladimi in posebej poudarili, da je potrebno povezovanje med različnimi organizaciji, da se bodo mladim lahko nudile učinkovitejše oblike pomoči.

Strokovni posvet je s pozdravnim nagovorom otvorila predsednica Društva Projekt Človek, mag. Suzana Puntar, ki je izpostavila, da izkušnje kažejo, da je iz leta v leto problematika pri mladostnikih vse večja in vse bolj kompleksna. Potrebno je odgovarjati na potrebe časa, vendar, je sklenila, se je treba vprašati:« Ali kot družba res podpiramo preventivo, podpiramo treznost, je to naša vrednota? Je to nekaj kamor si želimo. Ali res znamo živeti brez psiho aktivnih snovi, prepovedanih in ne-prepovedanih, in brez umika v sodobno tehnologijo? Lahko res rečemo, da je to vrednota? Slovenska vrednota, evropska vrednota?«

Zbrane je naslednja pozdravila ga. Darja Čepin iz Urada za operativne in splošne zadeve občine Ravne na Koroškem, ki je predstavila dobro sodelovanje z lokalnim sprejemnim centrom Društva Projekt Človek ter poudarila pomembnost nevladnih organizacij. Povedala je, da si na občini prizadevajo za nadaljnjo zagotavljanje sredstev.

O tem kako pospremiti mlade na poti k samostojnosti je spregovorila ga. Ane Marie Gačnik iz Programa za otroke in mladostnike Društva Projekt Človek in predstavila večletne izkušnje omenjenega programa, katerega namen je preprečiti razvoj zasvojenosti in se izogniti posledicam, ki jih le ta prinaša. Izpostavila je, da mladostnik, ki išče zunanje načine obvladovanja svojih misli in čustev, in tako posledično lahko išče omamo, doma ne dobi dovolj podpore in ni slišan. Tako starši kot strokovni delavci si morajo pri otrocih in mladostnikih prizadevati za ustrezen razvoj odgovornega vedenja. »Zelo pomembno je, da mladostniku zagotovimo varen prostor, v katerem se bo počutil varnega in sprejetega.«, je dodala.

Ga. Sonja Tiršek, pomočnica direktorja CSD Koroška, Enota Ravne na Koroškem je  prav tako izpostavila ključno vlogo staršev ter pogosto neopremljenost staršev z znanji in veščinami za vzgojo otrok. »Ker se zavedamo, da je potrebno krepiti starše v njihovi starševski vlogi, sedaj že tretje leto izvajamo dopolnilni program Neverjetna leta, ki je namenjen staršem, ki imajo otroke v starosti od 3. do 8. leta, torej v ključnem obdobju razvoja otroka in času izgrajevanja  staršev«. 

O pomenu preventive je spregovorila tudi ga. Alenka Pokeržnik, profesorica in razredničarka na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor, saj je reševanje mladostnikovih težav, ki so povezane z zasvojenostjo, zelo težko. Razložila je: »Z zasvojenostjo je navadno povezano še veliko drugih težav, od izostajanja do pouka, neprimernega vedenja  in  slabih ocen. Ugotavljamo, da je uspeh pri reševanju dijakovih problemov najučinkovitejši, če se reševanja lotimo iz več strani - skupaj s starši, psihologi in svetovalnimi delavci«.

Center Šteker Društva IndiJanez, Maribor - podpora in pomoč mladim pri prekomerni rabi interneta, predstavlja prvi specializiran program v severovzhodnem delu Slovenije na tem področju. Program sta predstavili ga. Tjaša Antolič, magistrica psihologije in ga. Andreja Domajnko, magistrica sociologije. Predstavili sta različne načine pomoči uporabnikom, ki jih izvajajo tako na preventivnem kot kurativnem področju. Prav tako sta poudarili nujnost sodelovanja z različnimi institucijami.

Ga. Branka Božank iz NIJZ OE Ravne na Koroškem se je pridružila mnenju o potrebi po preventivi in skupnemu pristopu reševanja problematike, ko je povedala: »Na OE Ravne se trudimo vzdrževati specifično preventivno dejavnost v regiji, ki področje dovoljenih in nedovoljenih drog ter tveganih vedenj nagovarja predvsem preko vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike, od vrtca do srednje šole, mreže Zdravih šol in Zdravja v vrtcu, razvijanju in izvajanju preventivnih programov; promocije zdravega življenjskega sloga in zdravja na delovnem mestu ter drugih lokalnih projektov.«

Modernega mladostnika oziroma oris, kako je biti mlad danes, je predstavil g. Domen Strmšnik, zakonski in družinski terapevt, ŠRCD Ljubljana. Predstavil je elemente varnosti, katere je treba nuditi otroku, in sicer, omogočiti mu je potrebno, da je viden, varen, pomirjen in zaščiten. Povedal je, da je za varno otrokovo raziskovanje in vstop v svet nujno potrebna aktivna vključenost staršev oz. odraslih. Pomembno je, je poudaril, :…»da skupaj prepoznamo tiste osnovne potrebe, ki jih mladi imajo in pogledamo na kakšen način lahko mladim ljudem pomagamo, da bodo zrasli v odgovorne in samostojne osebe.«

 »Čeprav je preventivna dejavnost temelj dela z mladostniki, je današnja realnost, da obstajajo med mladostniki, ki uporabljajo droge, tudi takšni, ki potrebujejo resneje zastavljeno obravnavo«, je poudarila ga. Barbara Šegula Škoberne, dr. med., spec. otr. In mlad. psih., iz Univezitetno psihiatrične klinike Ljubljana – Enota za adolescentno in predstavila psihiatrično obravnavo mladostnika, ki uporablja droge.

Dr. Bogdan Polajner iz Združenja bonding psihoterapevtov Slovenije in soustanovitelj programa projekt človek v Sloveniji je povzel prevladujoče oblike pomoči za mlade zasvojene in njihove ključne bližnje osebe  v okviru sprejemnih centrov ter poudaril pomen izobraževanje staršev o vzgoji.

Prispevki posveta so pripeljali do zaključkov, da smo za zagotovitev varnega prostora mladostnikom odgovorni vsi. Ne smemo si zatiskati oči, marveč se moramo povezovati in pravočasno ukrepati. V družini je nujnega pomena stik staršev z mladostnikom.

Na tem mestu bi se delavci Regijskega sprejemnega centra Koroške zahvalili, da ste nas pred 10. leti lepo sprejeli v vaše okolje in da nas podpirate pri našem delu še danes. Lepa hvala.

Tina Jert, univ. dipl. teo., spec.