16. Tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti: Domača pokrajina, njegova duša
Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem je v petek, 10. 8. 2018, povabil na 16. Tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti. Prežihov Voranc je bil pisatelj, politik, kmet po duši; njegova predanost koroški pokrajini odseva v jasnih in odločnih potezah Voranca, človeka. Navezanost na zemljo, skrb za domačijo in za svoje domače sta bili pri njem v ospredju tudi v trenutkih najtežjih osebnih in političnih odločitev. S tem motom so na Prežihovi bajti počastili 125-letnico rojstva pisatelja in politika Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.
Z vsakoletnimi tradicionalnimi srečanji pri Prežihovi bajti organizatorji srečanj ohranjajo spomin in širijo spoznanja o Lovru Kuharju - Prežihovem Vorancu, njegovem življenju in delu. Z izborom vsakoletne teme srečanj osvetljujejo pomembne mejnike iz življenja in dela pisatelja, v program pa vključujejo različne ustvarjalce, ki jih Prežihova literarna dediščina navdihuje in je del njihovega ustvarjalnega, strokovnega in umetniškega izražanja. Z izborom vsakoletne teme srečanj osvetljujejo pomembne mejnike iz življenja in dela pisatelja, v program pa vključujejo različne ustvarjalce, ki jih Prežihova literarna dediščina navdihuje in je del njihovega ustvarjalnega, strokovnega in umetniškega izražanja.
Šestnajsto tradicionalno srečanje se je dogodilo ob spominskem muzeju pisatelja na Prežihovi bajti na Preškem Vrhu. Srečanje so kot vsako leto organizirali in pripravili strokovni sodelavci Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM) – Muzeja Ravne ob rojstnem dnevu koroškega pisatelja.
Uvodoma je zbrane pozdravila Liljana Suhodolčan, ki je povezovala tudi celoten program. Udeležence je nagovoril in pozdravil še direktor KPM mag. Tadej Pungartnik.
Tokratno srečanje pri Prežihovi bajti je skozi besedo prepletala in spregovorila o Prežihu na temo Domača pokrajina, njegova duša slavnostna govornica, profesorica slovenščine Bojana Verdinek. Njen referat je raziskoval vpliv ljudskega slovstva kot dediščine koroških ljudi, ki jo strokovnjaki imenujejo tudi literarjenje, Korošci pa bukovništvo, na Vorančevo literaturo. Slovstvena folklora obsega pesmi in prozne oblike, to je pravljice, legende, šale, anekdote pa tudi vzdevke, pozdrave, uroke, molitvice, rekla in pregovore. Profesorica Bojana Verdinek je ugotovila, da je njegov jezik poln frazemov, folkloremov, primerjalnih rekel in tudi drugih folklornih obrazcev tako v njegovih literarnih kot tudi v polliterarnih besedilih. To je Voranca naredilo še bolj našega, hkrati pa je s tem oplajal tudi ves slovenski porostor.
Liljana Suhodolčan je nato predstavila še zbornik Beseda o Prežihu 2, ki so ga v muzeju izdali v sodelovanju s Prežihovo ustanovo. V njem so objavljeni referati od leta 1914 do 1917, naslovnico pa krasi akvarel Leandra Fužirja Boj na požiralniku.
Kulturni program je sooblikovala Tina Kseneman, citrarka.
S posebno izdajo priložnostnega žiga v Kotljah se je Prežihu poklonilo Koroško filatelistično društvo, ki je predstavilo tudi priložnostno pisemsko ovojnico in osebno poštno znamko, na kateri je osnovna ilustracija delo koroškega slikarja Leandra Fužirja. Sklop je oblikoval arhitekt Borut Bončina.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin