Govor poslanca Državnega zbora Janija Prednika na spominski slovesnosti na Trotovem vrhu

Drage tovarišice in tovariši, borci in udeleženci NOB, cenjeni visoki gostje, predstavniki borčevskih, veteranskih in domoljubnih organizacij, gospe in gospodje! 

Trotov vrh je eden izmed naših koroških spominskih krajev. Kraj, kjer se močno zavedamo, kako težka je bila pot naših starejših generacij za svobodo, za bolj socialno družbo in prihodnost našega naroda.

Tu je – v bitki med partizani in nemškimi policisti 19. marca 1945 – padel tudi aktivist Osvobodilne fronte Alojz Kompan Žnidaršič. Za domovino je žrtvoval najdragocenejše – svoje življenje – ravno v času, ko se je na obzorju že kazala svoboda. Žal je prav naša Koroška, ki je bila že vse od začetka pomembno interesno območje nemškega okupatorja, trpela in krvavela vse do konca vojne in še čez.

Sredi maja 1945 – ko je naše glavno mesto že pozdravljalo zmagovite borke in borce – je bila Poljana prizorišče zadnje bitke druge svetovne vojne na evropskih tleh. Slovenski partizani so na Poljani – skoraj teden dni po uradnem koncu vojne – zlomili zadnje okope nemškega rajha ter razorožili okupatorsko vojsko in njihove kvizlinške sodelavce.

Naši dedje – slovenski partizani – ste dosledno slediti tistemu, kar ste si zadali. Storili ste tisto, kar je bilo dobro za narod, se uprli fašizmu in nacizmu ter okupatorju na slovenskih tleh in stopili na stran svobodoljubnih in demokratičnih narodov takratnega sveta. V ključni točki slovenske zgodovine ste se pod okriljem Osvobodilne fronte postavili na edino pravo stran, ki je zavarovala obstoj našega naroda. Za ta boj ste tvegali največ, kar je mogoče, in dosegli zmago. Okupator je bil v skupnem boju z zavezniki premagan. In prišla je svoboda, z njo pa tudi socialno veliko bolj pravična družbena ureditev.

Osvoboditev izpod nacizma in fašizma je tlakovala tudi pot do samostojne in suverene države Republike Slovenije. Tukajšnji boji v osamosvojitveni vojni so potekali v veliki intenzivnosti. Koroški pripadniki takratnih slovenskih policijskih enot in slovenske Teritorialne obrambe ste se izkazali v oboroženem spopadu za mejni prehod Holmec, pri zaustavitvi motorizirane kolone jugoslovanske armade, zajetju desantiranih zveznih miličnikov in carinikov v Dravogradu, blokadi vojašnice v Bukovju ter zajetju vseh obmejnih stražnic na Koroškem. Žal je pri nas na Koroškem tudi precej spominskih krajev iz tega obdobja. Krajev bolečine in žrtev na obeh straneh.

Dejstvo je, da je Koroška kot slovenska mejna pokrajina skozi našo zgodovino vseskozi imela zahtevno in pomembno vlogo. Korošci in Korošice smo vedno pokazali svoj narodni in državljanski pogum. To se je pokazalo tudi že pred drugo svetovno vojno – po koncu prve, ko je razpadla avstro-ogrska monarhija in je bilo treba vzpostaviti meje nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev. V teh bojih so se izkazali borci za našo severno mejo, še posebej general Maister in nadporočnik Franjo Malgaj. Po koroškem plebiscitu so svoje veliko domoljubje pokazali prebivalci Libelič, ki se niso sprijaznili z novo, nepravično mejo ter leta 1920 dosegli premik prvotno začrtane meje, da so se lahko pridružili državi matičnega naroda.

Danes smo postavljeni pred nove izzive, zelo pomembne za našo državo in naš narod. Pri soočanju z njimi se je treba zanašati na lastno znanje, izkušnje starejših generacij in skrbno presojo. Pred očmi pa moramo imeti predvsem uresničitev naših skupnostnih interesov. Kot poslanec Državnega zbora si bom prizadeval za uresničevanje projektov, ki so v naši Mežiški dolini vitalnega pomena – med njimi naj izpostavim tretjo razvojno os. Opora mojim prizadevanjem bodo vrednote, kot so domoljubje, tovarištvo in solidarnost. To so vrednote, ki so nam pomagale, da smo v najbolj ključnih trenutkih zmogli premagati največje izzive. To so tudi vrednote, ki so vodile povojne generacije, da so z udarniškim delom obnovile domovino, ponovno zagnale gospodarstvo in ustvarile številna delovna mesta. Obenem bom ohranil vse naše pristne koroške lastnosti oziroma vrednote, kot so delavnost, pogum, pravičnost, trma ter spoštovanje do naše tradicije, med katerimi je tudi bukovništvo, v katerem se je odlikoval naš rojak Blaž Mavrel.

Spoštovani borci in borke slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja!

V luči žrtev tu na Trotovem vrhu, na Strojni in v okolici ter z zavedanjem veličine poguma in tveganja, ki ste ga za našo dobrobit nase prevzeli slovenski partizani, vam zagotavljam, da bomo storili vse, da se v javnosti ne bo zmanjševal in oskrunjal pomen vašega boja. Popolnoma jasno je namreč, da je bil narodnoosvobodilni partizanski boj tisti, ki je preprečil, da bi nas okupator uničil in izkoreninil identiteto našega naroda. Boj za delavske pravice, pravice žensk, boj proti družbeni neenakosti in izkoriščanju ter boj za domovino se nikoli ne končajo.

Pojdimo zato samozavestno novim zmagam naproti!