Mladi ambasadorji voda iz treh držav so raziskovali, kako voda povezuje Alpe in gradi odpornost na podnebne spremembe

Med 19. in 24. oktobrom 2026 je GeoZS gostil mednarodno študentsko izmenjavo. 15 mladih iz Francije, Nemčije in Slovenije je skupaj z mentorji in prebivalci Mežiške doline raziskovalo življenje z vodo in ob njej: od izvirov na Peci in podzemnih rudniških voda do poplav, zemeljskih plazov in čezmejnega upravljanja vodnih virov.

Za razliko od junijskega srečanja v francoskem Les Contamines-Montjoie, kjer so bile v ospredju posledice množičnega turizma, so v Koprivni in Mežici odkrivali zgodbo nekdanje rudarske regije, ki se preobraža v zeleno destinacijo trajnostnega turizma in ohranja svojo naravno ter kulturno dediščino.

𝗞𝗼 𝘃𝗼𝗱𝗮 𝗽𝗼𝗸𝗮ž𝗲 𝘀𝘃𝗼𝗷𝗼 𝗺𝗼č

Udeležence je sprejela županja Občina Črna Na Koroškem mag. Romana Lesjak, ki je predstavila posledice katastrofalnih poplav avgusta 2023. O delovanju slovenskega sistema zaščite in reševanja je spregovoril regijski poveljnik #Civilnazaščita Alan Matijevič. Mateja Jemec Auflič z GeoZS jih je vodila do plazov Matvozov plaz in Spodnje Javorje, kjer je domačinka Katja Gole delila izkušnjo življenja pod aktivnim plazom.

𝗩 𝗴𝗹𝗼𝗯𝗶𝗻𝗼 𝗿𝘂𝗱𝗻𝗶𝗸𝗮 𝗱𝗼 𝗽𝗼𝗱𝘇𝗲𝗺𝗻𝗶𝗵 𝘃𝗼𝗱𝗮

Obiskali so rudniško strojnico hidroelektrarne na Meži v upravljanju Elektrarne RM d.o.o., kjer turbine iz leta 1943 še danes proizvajajo elektriko. V Podzemlje Pece je direktorica Darja Komar predstavila uspešno preobrazbo nekdanjega rudnika svinca in cinka v turistično destinacijo. Podzemne rove so raziskali tudi s kajaki, Nina Rman in Nika Pišek Szillich pa sta predstavili terenske meritve rudniških voda. O vlogi mladih v podnebnih politikah je spregovorila Meta Štuhec, slovenska mladinska podnebna delegatka pri ZN.

𝗢𝗱 𝗶𝗻𝗱𝘂𝘀𝘁𝗿𝗶𝗷𝘀𝗸𝗲 𝗱𝗲𝗱𝗶šč𝗶𝗻𝗲 𝗱𝗼 𝘁𝗿𝗮𝗷𝗻𝗼𝘀𝘁𝗻𝗲𝗴𝗮 𝘁𝘂𝗿𝗶𝘇𝗺𝗮

V okviru Visit Karawanken-Karavanke Unesco Global Geopark so spoznali čezmejno sodelovanje Slovenije in Avstrije. V informacijskem centru na Ravnah na Koroškem je Suzana Fajmut Štrucl predstavila vodne vire geoparka, Karla Oder iz Koroški pokrajinski muzej pa je v Stari železarni opisala velik napredek pri izboljšanju okolja v nekdaj močno industrializirani regiji. V Kotljah so poskusili mineralno vodo Rimskega vrelca in obiskali energetsko učinkovit hotel WADA.

𝗞𝗼 𝘃𝗼𝗱𝗮 𝗽𝗼𝘃𝗲𝘇𝘂𝗷𝗲 𝗱𝗿ž𝗮𝘃𝗲

Aleš Bizjak z Ministrstvo za okolje in prostor, predsedujoči predsedstvu Konvencije o vodah ter slovenski predsednik Stalne slovensko-avstrijske komisije za Dravo, je predstavil pomen vodne diplomacije. Marko Kumer, gospodar gorske kmetije in planinske postojanke Kumer, pa vsakdanje izzive življenja v gorah in prilagajanja podnebnim spremembam.

Študente so poleg dobrih praks najbolj navdušili odprtost, gostoljubnost in srčnost domačinov. Pokazalo se je, da odpornost na podnebne spremembe ne nastaja le v laboratorijih in politikah, temveč predvsem v lokalnih skupnostih, ki vsak dan živijo z vodo in naravo.

Izmenjavo sta omogočila Francosko-nemška pisarna za mlade #OFAJ in projekt Waterwise - Interreg Alpine Space. K vsebinam sta prispevala tudi projekt #KaraMON (Interreg Slovenija-Avstrija) in program #IGCP636.

Tétraktys ONG

VIR: https://www.facebook.com/GeoloskizavodSlovenije