Prešanje mošta pri Prežihovi bajti

V četrtek, 1. oktobra 2026, je pri Prežihovi bajti znova zadišalo po jeseni. Potekalo je tradicionalno prešanje mošta, dogodek, ki vsako leto privabi tako otroke kot odrasle ljubitelje domačih običajev in narave.

Delavnico pobiranja sadja in pridelave domačega mošta so tudi letos pripravili v Koroškem pokrajinskem muzeju, skupaj s člani Sadjarskega društva Mežiške doline. Pobrana in umita jabolka so učenci najprej tolkli s kiji v velikem lesenem koritu, nato pa zmleto kašo stisnili v staro leseno prešo ob Kravperški kašči. Izpod lesenih desk je pritekel sladek jabolčni sok, ki je dišal po jeseni, sadovnjaku in domačnosti.

Ob prijetnem jesenskem vremenu so pri tem tradicionalnem opravilu sodelovali tudi učenci POŠ Kotlje in OŠ Koroški jekljarji. Z zanimanjem so opazovali, kako iz sadežev nastane mošt – pijača, ki je bila nekoč nepogrešljiv del kmečke jeseni in vsakdanjega življenja na Koroškem.

Prešanje mošta velja za eno najlepših jesenskih opravil. Celoletna skrb za sadno drevje se jeseni poplača z bogatim pridelkom, ki ga na Preškem Vrhu že desetletja spreminjajo v domači mošt. V sadovnjaku pri Prežihovi (Kuharjevi) bajti jabolka in hruške še danes prešajo na leseni preši, kot so to počeli nekoč.

Na Koroškem je bil mošt od nekdaj cenjena pijača, del gostoljubja in domačega vsakdana. Včasih ni bilo obiska pri Prežihu brez hlebca rženega kruha in grče mošta – tako samoumevno, kot je danes skodelica turške kave, ko obiščemo prijatelje ali sorodnike.

Spomin iz pisem Kuharjevih bratov

V enem izmed pisem iz avgusta 1954 je Alojzij Kuhar bratu Avgustu na Ravne zapisal:

»Dasi Bog sam ve, kako rad bi svoje stare dni preživel pod Uršljo goro, na Preškem Vrhu, hodil po preških bregeh, se sončil po preških ozarah in odorih, obiral preške hruške in češplje in včasih posrkal kakšen vrč preškega mošta in sedel na vrhu pod preškimi šancami pri tisti preški lipi, od koder je razgled tako vesoljen in opojen, a se mi zdi, da čas še ni prišel.«

Te besede čudovito povzamejo pristno vez med človekom, zemljo in domačim sadovnjakom – vez, ki jo pri Prežihovi bajti ohranjajo še danes.

Foto: KPM