Govor generalnega sekretarja ZZB NOB Slovenije Aljaža Verhovnika na proslavi ob dnevu boja proti okupatorju na Ravnah na Koroškem, 26. april 2018

Spoštovani!

Slovenija bo jutri praznovala 77. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. V ta namen je Državni zbor Republike Slovenije v Zakonu o državnih praznikih in dela prostih dnevih opredelil 27. april – dan upora proti okupatorju kot slovenski državni praznik. Gre za spomin na dan, ko je bila v Vidmarjevi vili v Ljubljani, ustanovljena politična organizacija, ki se je kaj hitro razširila v množično gibanje Slovencev, ki si je za cilj postavila osvoboditev domovine izpod nacifašističnih okupatorjev, združitev vseh Slovencev in pravičnejšo družbo po vojni. Zlasti slednje je razlog za odpor še okrepilo, saj je tedanja oblast Kraljevine Jugoslavije sprva pristopila k trojnemu paktu »Sil osi« Berlin-Rim-Tokio, kasneje pa zaradi množičnih protestov iz nacifašistične koalicije izstopila.

Odgovor na to odločitev je sledil 6. aprila 1941, ko so združene okupatorske sile napadle Kraljevino Jugoslavijo, ki je v par dnevih kapitulirala in priznala vojaško premoč okupatorjev. Ti so si Jugoslavijo, posledično pa tudi ozemlje današnje Slovenije, razkosali z namenom aneksije teritorija in popolnega nadvladanja narodom Jugoslavije. Medtem je jugoslovansko kraljevo vlado zajela panika, saj je skupaj s kraljem preko Grčije pobegnila na varno območje in prepustila jugoslovanske narode na milost in nemilost okupatorjev.

Komunisti, katere je jugoslovanska oblast, pred vojno že leta 1920 s t.i. »Obznano« in zakonom o zaščiti države postavila izven zakona, posledično pa jih pričela zapirati, preganjati, mučiti in tudi pobijati, so ne glede na to situacijo razvili močno mrežo ilegalnega delovanja, ki je bila dober temelj za ustanovitev protinacifašistične koalicije z imenom Osvobodilna fronta. Šlo je za pluralistično politično gibanje, ki je prerastlo vojaške okvire delovanja in je funkcioniralo kot država na okupiranem ozemlju. Tako so se poleg komunistov združili še Sokoli, kulturni delavci in krščanski socialisti.

Trajnega pomena za slovenski narod so zlasti naslednji dosežki OF:

»1. Rešitev narodnega obstoja in z uspešnim NOB uvrstitev Slovencev na stran protifašističnih zaveznikov;

2. Združitev velike večine primorskih Slovencev z matičnim narodom in zagotovitev izhoda na morje;
3. Izoblikovanje slovenske državnosti in suverenosti v lastni republiki;

4. Izjemen aktivizem in emancipacija vseh plasti prebivalstva, še posebej mladine in žensk, ter oblikovanje Delavske enotnosti kot organizacije ustvarjalnih delovnih ljudi;

5. Večja samozavest in samospoštovanje ter dostojanstvo ljudi na podlagi tega, da so z NOB pomembno krojili lastno prihodnost.«[1]

Ob 70. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je Predsedstvo ZZB NOB Slovenije sprejelo spomenico, v kateri je med drugim zapisalo: »Konec aprila 1941 je z OF vzplamtela nova slovenska samozavest, ki ni bila le stvar udeležencev ustanovnega sestanka v ljubljanski Rožni dolini. Ti so jo samo miselno, programsko in organizacijsko določili – bila je oblika življenjske zavezanosti izročilom starodavnih slovenskih zgodovinskih prizadevanj ter pravici do svobode, samostojnosti in človeka vrednega življenja. Narobe naj bi menda bilo, da naj bi se ta združenost sprva imenovala »protiimperialistična«, toda celo naša neposredna zgodovinska izkušnja iz časa po prvi svetovni vojni je bila, da so obstoju Slovencev smrtno nevarni predvsem velikonacionalni imperializmi: na Koroškem velikonemški in britanski, na Primorskem pa velikoitalijanski s podporo celotnega imperialističnega evropskega zahoda; okupacija Slovenije 1941 je to izkušnjo samo dokončno potrdila. Imperialistična agresija je bila vzrok, osvobodilni, samoohranitveni odpor Slovencev odgovor, kakršnega okupatorji niso pričakovali. Slovenski narod se jim je zdel premajhen in preponižen, zanemarljiv. Zdaj pa je pokazal čisto drugačen obraz: uporen, pogumen in ponosen. Programski tvorci OF so v tej zvezi govorili o spreminjanju slovenskega narodnega značaja: iz naroda hlapcev naj bi z uporom postali narod svobodnih gospodarjev.«[2]

Razsežnosti in veličino gibanja OF kažejo podatki, da je ta organizacija med vojno v popolni okupaciji organizirala lasten komunikacijski in vodstveni sistem z namenom povezanosti in krepitve državnosti. Delovali so radio, gledališče, znanstveni inštitut, šolstvo, partizanske bolnišnice, tiskarne, uveden je bil poseben denar, nastajala je umestnost vseh vrst. Na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, je bil izvoljen 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor, kjer so prvič v zgodovini lahko volile tudi ženske. Vse to v času okupacije.

Partizani kot vojaška sila Osvobodilne fronte so nosili simbole Triglava in rdeče peterokrake zvezde. Te enote so postopoma rastle in v mnogih hudih bitkah z okupatorjem osvobajale slovensko domovino. Njihovo delovanje je preseglo meje slovenskega vprašanja, saj so tako Rusi, kot zahodni zavezniki med vojno priznali partizansko gibanje kot edino v Sloveniji oz. Jugoslaviji, ki se je zoperstavilo okupatorjem. Na to kaže tudi podatek, da so slovenski partizani med okupacijo rešili življenje kar 806 zavezniškim pilotom, katere je okupatorska vojska sestrelila nad našim ozemljem. V zahvalo za sodelovanje so slovenski partizani, posledično pa ZZB NOB Slovenije, leta 2014 ob okrogli obletnici izkrcanja zaveznikov v Normandiji, dobili vabilo na to slovesnost, katere so se udeležili svetovni voditelji, med njimi tudi ameriški predsednik Obama, nemška kanclerka Angela Merkel ter ruski predsednik Vladimir Putin. Prav slednji je prav tako v zahvalo za sodelovanje partizanov z Rdečo armado pri osvobajanju Evrope, lansko leto, povabil delegacijo ZZB NOB Slovenije na vojaško parado ob dnevu zmage - 9. maju v Moskvo. Ta dejanja kažejo veliko mednarodno razsežnost po številu majhnega, a po dejanjih velikega slovenskega naroda med NOB.

Danes se zdi , kot da nam je svobodna in samostojna Slovenija, ki raste v miru povsem samoumevna. Zgodovinski viri pa kažejo, da je bila dosedanja prehojena pot Slovencev vse prej kot lahka. Spomnimo se Hitlerjevih besed ob okupaciji v Mariboru, ko je dejal, da je potrebno to deželo zopet narediti nemško. S tem je bila napovedana smrtna obsodba slovenskemu narodu. Če ne bi bilo rdeče zvezde med NOB, mi danes ne bi več obstajali kot narod, kaj šele da bi govorili slovensko. Zato je zvezda najprej simbol ponosa, nato hrabrosti, upora in osvoboditve našega naroda izpod krempljev okupatorjev. Simbolom nacizma in fašizma so žal zaprisegli domači narodni izdajalci. Spomnimo se tega dejstva, da so bile domobranske enote del sestava nemških SS enot in so bile neposredno podrejene nemški okupacijski komandi. Že zgolj iz tega vidika ne moremo govoriti, da je šlo v primeru domobranstva za slovensko vojsko, saj je bila to nemška okupacijska vojska, ki je imela nalogo iztrebiti korenine slovenstva. Temu nasproti pa je stala ena in edina slovenska vojska v pravem pomenu besede – to je bila narodnoosvobodilna partizanska vojska.

Zaradi čedalje večjega spodbujanja neonacifašistične ideologije v slovenski javnosti in ob molčanju slovenske politike, je ZZB NOB Slovenije, iz velikega razočaranja in z dejstvom, da je slovenska država utemeljena na vrednotah antinacifašizma, sprožila pobudo za prepoved nacistične in fašistične simbolike, kot jo poznajo Avstrija, Nemčija in Italija. S tem želimo preprečiti enačenje kolaboracije s partizansko osvobodilno vojsko ter uporabo simbolov in s tem povezanih aktivnosti, ki so prišli v naše kraje z namenom, da uničijo slovenski narod. Od političnih avtoritet v tej državi pričakujemo, da bodo našo pobudo z novim sklicem Državnega zbora podprle in utrdile dejstvo, da je slovenska država nastala na temeljih antinacifašističnega delovanja partizanskih enot v NOB.

Kajti brez rdeče zvezde, slovenski narod ne bi preživel in danes ne bi živel v samostojni in neodvisni državi Sloveniji. Partizani so to domovino osvobodili in ji omogočili preživetje. Generacija veteranov osamosvojitve Slovenije pa je ravno na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, dokončno uresničila plebiscitarno voljo Slovencev po samostojni in neodvisni državi.

Mnoga dejanja ZZB NOB Slovenije kažejo na državotvorno držo naše organizacije, ki letos praznuje 70. obletnico delovanja. Zveza borcev je tako največja in najstarejša veteranska organizacija v Sloveniji, ki šteje danes več kot 40.000 članov. Ustanovljena je bila 4. julija 1948 v času velike svetovne politične krize, zaradi spora z Informbirojem. Šlo je za ponovno mobilizacijo in organiziranost nekdanjih borcev NOB. Tedaj je jugoslovanska rdeča zvezda rekla ne Stalinovi zvezi, saj je Jugoslavija gradila mnogo višje standarde družbenega razvoja, kot jih je poznala tedanja Sovjetska zveza. Prav zaradi tega naše zvezde ni mogoče enačiti z rusko in ji pripisovati napake Stalinovega režima.

Povrh vsega pa je ZZB NOB Slovenije odigrala eno pomembnejših vlog pri osamosvajanju Slovenije. To kažejo mnogi dokumenti. Ko so potekale priprave na izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, je Zveza borcev kot stanovska in takrat še politična organizacija, v uspehu plebiscita videla nadaljevanje procesa, ki so ga glede samostojnosti Slovencev pričeli odposlanci slovenskega naroda na Kočevskem zboru leta 1943. Republiški odbor Zveze borcev je 12.12.1990 s posebno izjavo svoje članstvo pozval naj se udeleži plebiscita in podpre samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Poudarili so kontinuiteto med temeljnimi točkami OF leta 1941, odločitvami Kočevskega zbora in sklepi Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS).

Zveza borcev je aktivno sodelovala tudi pri sprejemu prve ustave slovenske neodvisne in samostojne države. V novembru 1990 je organizirala široko javno razpravo med svojim članstvom. Izvedenih je bilo več kot 450 sestankov, v razpravah pa je znotraj borčevske javnosti sodelovalo okoli 12.000 članov. Kot prioritetni usmeritvi za ustavo so borci zagovarjali stališče, da mora preambula k slovenski ustavi vsebovati sklicevanje na vrednote NOB ter zagotovilo za ohranitev javnih dobrin.

28. junija 1991 je Izvršni odbor Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije objavil protest zaradi nasilnega oboroženega posega JLA v Sloveniji in pozval vodstvo armade naj takoj preneha z nasiljem in prelivanjem krvi ter da se vojska umakne v vojašnice in s tem odpre pot za mirno, demokratično reševanje jugoslovanske krize. Med drugim so zapisali: »Borci in udeleženci NOB se bomo po svojih močeh dejavno vključili in podprli vse napore za pravično obrambo narodnega dostojanstva in ozemlja Republike Slovenije.«[3]

V nadaljnjih aktivnostih je ZZB NOV Slovenije podprla tudi vsebino Brionske deklaracije, isto kot slovenski komunisti, pa izstopila iz ZZB NOV Jugoslavije, ki je kot zvezna organizacija zagovarjala vojaško intervencijo v Sloveniji. Zato je ZZB NOV Slovenije prekinila vse stike z zvezno borčevsko organizacijo in zaprosila za članstvo v Svetovni federaciji veteranov, kamor je bila sprejeta leta 1994 in katere članica je še danes. K temu naj še dodam, da je Glavni odbor ZZB NOB Slovenije 18. marca 2003 pozval vso članstvo in širšo javnost, da se na referendumu za vstop v EU in Zvezo NATO opredelijo za.

Spoštovani!

Podatki, ki sem jih nanizal kažejo, da je bila vloga borcev, po vojni pa borčevske organizacije več kot državotvorna. Naša organizacija se je v ključnih trenutkih odzvala klicu domovine in ni hlapčevala z nikomur. Zato je rdeča zvezda še danes simbol naše organizacije in ravno s temi argumenti jo ponosno nosimo in predstavlja naš prispevek k razvoju slovenske družbe.

2. svetovna vojna je zahtevala okoli 60 milijonov žrtev. Med njimi kar 2 milijona Jugoslovanov, kar je predstavljalo 13% jugoslovanske populacije. Zgodovina je največja učiteljica. Je podlaga za stabilno gradnjo prihodnosti našega naroda in če se bomo igrali z lastno preteklostjo, nas lahko prihodnost hitro kaznuje.

Zveza borcev bo tudi v prihodnje zastopala vrednote NOB in stremela k pravičnemu razvoju slovenske družbe. Pozivam vse člane in simpatizerje, da zavzamemo aktivno vlogo v družbi in utrdimo pot protinacifašističnim temeljem slovenske družbe. Ob tej priložnosti voščim vsem prisotnim ob jutrišnjem državnem prazniku – dnevu upora proti okupatorju, hkrati pa vas že danes vabim na osrednjo proslavo ob 70. obletnici Zveze borcev Slovenije, ki bo 1. julija na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Predvsem pa nikoli ne pozabimo: Partizani so osvobodili našo domovino!

[1] Osvobodilna fronta slovenskega naroda, Ljubljana, 2011, str. 12

[2] Spomenica ZZB NOB Slovenije ob 70. obletnici OF, 1.2.2011

[3] Zbirka dokumentov ZZB za vrednote NOB Slovenije ob 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije, Ljubljana, 2016, str. 12