24. tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti

Ob 133. obletnici rojstva Prežihovega Voranca in 65. obletnici bralne značke je v ponedeljek, 10. avgusta 2026, pri Prežihovi bajti v Kotljah potekalo že 24. tradicionalno srečanje, posvečeno branju, slovenski besedi in ohranjanju kulturne dediščine. Dogodek, ki ga pripravljata Koroški pokrajinski muzej – Muzej Ravne na Koroškem in Občina Ravne na Koroškem tokrat v sodelovanju z Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS, je združil okoli sto obiskovalcev, med njimi častne občane, sorodnike Kuharjeve družine, mentorje bralne značke, šolarje in ljubitelje literature ter izjemnega slovenskega literata Prežihovega Voranca.

Program sta z avtorsko glasbeno oblikovala Lucija Štrekelj (vokal) in Luka Pernek (kitara), zbrane pa je uvodoma nagovoril direktor Koroškega pokrajinskega muzeja mag. Tadej Pungartnik. Slavnostni gost je bil pisatelj, dramatik in nekdanji predsednik Društva Bralna značka Slovenije Tone Partljič, s katerim je pogovor vodila dolgoletna urednica revije Otrok in knjiga in soustanoviteljica nagrade večernica Darka Tancer Kajnih.

Med drugim je Tone Partljič povedal: »Verjamem v branje in pisanje. Branje bo kljub sodobnim komunikacijam, družbenim omrežjem in vsem digitalnim orodjem ostalo temeljno – kot hoja. Ne glede na to, da imamo danes na voljo kup prevoznih sredstev, se še vedno najdlje in najbolj pristno pride peš. Enako velja za branje: noben hiter povzetek, noben video ali zvočni posnetek ne more nadomestiti tistega tihega, osebnega srečanja z besedilom, ko sam, v svojem tempu, razmišljaš, doživljaš in si ustvarjaš podobe.«

Posebej je izpostavil toplino, s katero na Koroškem in v Kotljah ohranjajo spomin na Prežihovega Voranca. »Zelo mi je všeč odnos Korošcev in ljudi iz tega kraja do Prežiha. Tukaj ga kličemo po imenu – Voranc, kot ga je klicala mati in njegovi najbližji. To ni le vzdevek ali književno ime, to je ime, ki nosi toplino doma, otroštva in resničnega človeka. In prav to je tisto, kar dela Prežiha živega tudi danes: da ni le kip ali ime na ulici, temveč Voranc, ki ga ljudje še vedno čutijo kot svojega,« je poudaril Partljič.

Ob tem je še dejal, da je prav takšen, oseben in spoštljiv odnos do pisateljske dediščine tisti, ki omogoča, da Prežihova dela ostajajo živa v šolah, v družinah in v vsakdanjem govoru ljudi.

V središču dogodka je bila 65. obletnica bralne značke, izvirnega slovenskega kulturnega gibanja, ki ga je leta 1961 na Prevaljah zasnovala učitelja Stanko Kotnik in Leopold Suhodolčan, prvič pa je Prežihovo bralno značko podelil pisatelj France Bevk.

Župan Občine Ravne na Koroškem in predsednik Prežihove ustanove dr. Tomaž Rožen je v nagovoru poudaril pomen branja kot temelja kritične misli in medgeneracijskega povezovanja. Opozoril je na past sodobnih telekomunikacij, kjer hitrost in površnost pogosto nadomeščata globino in razmislek. »Nekoč smo pametnim in inteligentnim ljudem rekli, da so 'načitani'. Danes je branje pogosto potisnjeno v ozadje, a prav ostaja ključno za razvoj kritične misli, razumevanje sveta in osebno rast. Branje ni le šolska obveznost, temveč temelj za vseživljenjsko učenje, komunikacijo in pripadnost slovenskemu jeziku ter kulturi,« je dejal župan Rožen. V imenu Prežihove ustanove je predsednik dr. Tomaž Rožen skupaj z eno od avtoric zbornika Neznani znani Prežih, mag. Ireno Oder podelil nekaj izvodov zbornika prisotnim na srečanju. Pisatelju Tonetu Partljiču pa se je zahvalil za odlično pisateljevanje in doprinos k ohranjanju živosti Prežiha in njegove besede.

Tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti, ki ga Koroški pokrajinski muzej pripravlja od leta 2003, od 110. obletnice pisateljevega rojstva, je postalo stalnica koroškega kulturnega koledarja. Prežihova bajta, rojstna hiša Lovra Kuharja, je od leta 1979 urejena kot spominski muzej in jo letno obišče od 3.000 do 4.000 obiskovalcev, predvsem šolskih skupin.  Za ohranjanje in predstavljanje Prežihove zapuščine ter širjenje bralne kulture na Slovenskem pa lahko veliko prispeva vsak od nas - zato vzemite si čas za knjige in zgodbe.

Foto Lea Golob, fb KPM