Center starejših KO-RA: kjer se življenje nadaljuje v novih zgodbah

V Centru starejših KO-RA na Javorniku aktivnosti niso le način zapolnjevanja prostega časa, temveč pomemben del kakovostne oskrbe, ohranjanja samostojnosti in občutka pripadnosti. Pod eno streho povezujemo institucionalno varstvo, začasne namestitve, dnevno varstvo in pomoč na domu, pri vseh oblikah podpore pa ostaja v središču človek s svojo življenjsko zgodbo, željami in sposobnostmi.  Naš center je odprt in tesno povezan z lokalnim okoljem. Obiskujejo nas otroci, šolarji, dijaki, glasbeniki, društva, prostovoljci in živalski obiskovalci.

Veliko dobre volje je prinesla Liga KO-RA v balonski odbojki. Avla centra se vsak torek ob 10:00 spremeni v pravo malo športno dvorano, v kateri se prepletajo gibanje, sodelovanje in glasno navijanje. Dejavnost je prilagojena različnim gibalnim sposobnostim, sodelujejo pa ne le igralci, temveč tudi navijači, ki so spremljajo rezultate in spodbujajo svoje ekipe.

Med najlepšimi doživetji zadnjega obdobja sta bila izlet na Rimski vrelec in obisk Uršlje gore. Rimski vrelec je stanovalcem ponudil sprehod, druženje ob kavi ter obujanje spominov na znane kraje. Posebej čustven je bil obisk Uršlje gore, kamor smo popeljali tri stanovalke. Manjša skupina nam je omogočila, da smo pot in vsebino dneva prilagodili njihovim željam in počutju. Že med vožnjo so se odpirale zgodbe o mladosti, pohodih, družini in ljudeh, s katerimi so nekoč obiskovale goro. Na vrhu so jih pričakali štruklji, kavica, čudovit razgled in obisk cerkve svete Uršule. Skupaj so zapele, se spominjale in tudi zajokale od ganjenosti. Izlet je pokazal, kako pomembno je, da pri načrtovanju dejavnosti ne razmišljamo le o tem, kam lahko gremo, temveč predvsem o tem, kam si človek želi iti in kaj mu določen kraj pomeni.

Veliko veselja nam prinašajo živali. Obiskali so nas terapevtski psi društva Tačke pomagačke in zajčki, stanovalcem pa družbo dela tudi robotska terapevtska muca Miki. Dotik živali lahko pomirja, zmanjšuje občutek osamljenosti, spodbuja pogovor in prikliče spomine na nekdanje domače ljubljenčke.

Ogromen mejnik je bilo odprtje Demenci prijazne točke ob drugi obletnici centra. Namenjena je osebam z demenco, njihovim svojcem in vsem občanom, ki potrebujejo informacije, pogovor ali usmeritev. Z njenim delovanjem želimo zmanjševati strah in stigmo ter graditi okolje, v katerem so osebe z demenco razumljene, spoštovane in vključene.Pri delu ne izhajamo le iz bolezni in izgubljenih sposobnosti, temveč iščemo predvsem tisto, kar je pri človeku še ohranjeno. Dejavnosti prilagajamo njegovim navadam, zanimanjem, poklicu, najljubši glasbi in življenjski zgodbi. Poleg skupinskih dejavnosti pripravljamo individualne programe, ki lahko vključujejo fotografije, glasbo, pogovor, sprehode, senzorne vsebine ali preprosta gospodinjska opravila. Fotografija Uršlje gore lahko prikliče spomin na pohod, vonj po kavi zgodbo o nedeljskem obisku, zlaganje perila pa občutek domačnosti in koristnosti. S podporno skupino za svojce, individualnimi pogovori in Demenci prijazno točko želimo ustvarjati mrežo podpore, v kateri nihče ne ostane sam.

Velik dar našega centra je neposredna bližina družinskega centra Družin-ko. Otroci počitniškega varstva obiskujejo stanovalce, skupaj z njimi pojejo, ustvarjajo in se družijo. Sodelujemo tudi z vrtci ter osnovnimi in srednjimi šolami. Mladi ob teh srečanjih razvijajo spoštovanje in razumevanje starosti, starejši pa dobijo priložnost, da z njimi delijo svoje zgodbe, znanje in izkušnje.

Vse to je povezal tudi letošnji poletni piknik. Ob živi glasbi, hrani z žara, KO-RA baru, balonih in plesu so se srečali stanovalci, uporabniki dnevnega varstva, zaposleni ter otroci iz Družin-ka. Nekateri so plesali, drugi peli, tretji pa dogajanje spremljali iz sence. Največja vrednost piknika ni bila v programu, temveč v občutku skupnosti. Dvorišče se je za nekaj ur spremenilo v veliko poletno dnevno sobo, polno različnih generacij, pogovorov in novih spominov.

Vse, kar si v KO-RI prizadevamo ustvarjati, pa najlepše povzamejo besede stanovalke Edite Rebol, izrečene na Uršlji gori:

»Ko sem odšla v dom, sem mislila, da je mojega življenja konec. V KO-RI pa sem ponovno zadihala. Zdaj ne le obstajam, ampak zares živim.«

Avtor: M.Vučko