45. srečanje osnovnih šol s Prežihovim imenom

V petek, 15. maja, in soboto, 16. maja 2026, smo na Osnovni šoli Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem gostili že 45. srečanje osnovnih šol s Prežihovim imenom. Za nas sta bila to dva posebna dneva, na katera smo zelo ponosni.

K nam so prišli učenci, učitelji in ravnatelji iz štirih slovenskih (Bistrica, Maribor, Ljubljana, Jesenice) ter dveh italijanskih (Doberdob in Dolina pri Trstu) osnovnih šol, ki jih povezuje ime in dediščina Prežihovega Voranca. 

To srečanje ima za nas izjemen pomen, saj prežihovci ohranjamo tradicijo druženja že več kot 50 let. Začetki segajo v leto 1970, ko je bilo prav na Ravnah organizirano prvo srečanje. 

Bistvo teh dni ni bila le osrednja kulturna prireditev, temveč predvsem povezovanje, sklepanje novih prijateljstev, sodelovanje in medsebojno spoštovanje. 

Vrhunec dogajanja je bila osrednja kulturna prireditev, ki je bila v petek, 15. maja, ob 18. uri v telovadnici Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem. Otvorili in zaključili smo jo s toplimi besedami Janje Širnik.

Na prireditvi so se podelile tudi nagrade literarnega natečaja Prežihove ustanove. Predala sta jih Andrej Erjavec, podžupan Raven na Koroškem, in Bojana Verdinek, tajnica Prežihove ustanove. Nagrajena besedila smo tudi izdali v priložnostnem glasilu Samorastniki, ki smo ga v celoti posvetili 45. srečanju osnovnih šol s Prežihovim imenom.

Povezava do glasila: https://online.pubhtml5.com/lrula/teku/

In kot pravi ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem g. Gregor Čuk »naslov prireditve »Prežih v ogledalu časa« nosi posebno simboliko. Ta odseva življenjsko in ustvarjalno pot Prežihovega Voranca – človeka, ki je s svojim delom zaznamoval slovensko književnost in družbeno misel, hkrati pa ostal globoko zasidran v izkušnjah številnih ljudi po Sloveniji in svetu ter še danes predstavlja pomemben pogled na malega človeka. 

Kotlje pod Uršljo goro in Ravne na Koroškem predstavljata njegov prvi dom, kraj otroštva, korenin in vrednot, ki so oblikovale njegovo socialno občutljivost ter razumevanje malega človeka.

Njegova pot ga je vodila tudi v Ljubljano, kjer je dozoreval kot mislec in ustvarjalec, ter v Maribor, mesto zgodovinskih prelomov in obmejnih izkušenj. 

Jesenice in Bistrica simbolizirata industrijski svet, delavski razred in podobne težke družbene razmere, ki jih je Prežih s svojim pisanjem znal pretanjeno in iskreno ubesediti.

Njegovo ogledalo časa sega tudi čez mejo – v Dolino pri Trstu in na Doberdob, kjer se skozi izkušnjo vojne in preživetja razkriva trdnost človekovega duha in usode slovenskega naroda.« 

Za nami sta torej dva dneva, polna novih doživetij ter vtisov in kljub slovesu že mahamo naslednjemu druženju, ki bo maja 2027 v Bistrici.

Zapisala in zbrala fotografije Mateja Čebulj, učiteljica slovenščine