Živel 1. maj, praznik dela

Prvega maja obeležujemo mednarodni praznik dela, ki ima tudi v Sloveniji bogato tradicijo. Simboli, kot so kresovi, mlaji in rdeči nageljni, nas vsako leto spomnijo na pomen delavskih pravic in solidarnosti.

V občini Ravne na Koroškem je praznovanje potekalo v znamenju tradicionalnih običajev. Kresni večer so zaznamovali z dvigom mlajev, ki so jih postavili člani Prostovoljnega gasilskega društva Ravne in Prostovoljnega gasilskega društva Kotlje. Prvomajsko slavje se je tudi letos odvilo ob Ivarčkem jezeru pod Uršljo goro. Prebivalce so že zgodaj zjutraj prebudili zvoki budnice Pihalnega orkestra Železarjev Ravne, ki so zazveneli najprej na Javorniku, nato pa še po ulicah in naseljih mesta.

Slavje je potekalo v soorganizaciji Sindikata kovinske in elektroindustrije, Občine Ravne na Koroškem ter Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne. Tradicionalno srečanje so napovedali Mežiški movžnarji, praznično vzdušje pa so soustvarjali tudi godbeniki.

Zbrane so nagovorili župan dr. Tomaž Rožen, župan Občine Prevalje dr. Matic Tasič in predsednik SKEI Boris Štriker, ki je poudaril simbolni pomen prizorišča za delavstvo na Koroškem. Slavnostni govornik Andrej Zorko je izpostavil pričakovanja sindikatov glede ohranjanja delavskih pravic in socialne države.

Za kulturni in zabavni program so poskrbeli številni nastopajoči, med njimi Ansambel Potepuhi ter domači glasbeni ustvarjalci. Program je povezovala Barbara Polutnik Brusnik.

Praznik dela ostaja pomemben opomnik na pridobljene pravice in pomen solidarnosti. Ob tej priložnosti vsem občankam in občanom želimo prijetne praznične dni, polne optimizma, povezanosti in dobrih obetov za prihodnost.

Foto: Nika Hölzl

……………………………………………………………………

Odlomek iz črtice Prvi maj

 »Lenkica, daj mu nageljčka, da bo tudi on vedel, da je danes prvi maj ...!«

Tedaj je Lenkica, kakor je bilo deklici ime, vzela nagelj s svojih prsi in mi ga pomolila z dolgo bleščečo roko. Njene oči so pri tem globoko žarele in se zasadile v moje oči.

Jaz sem počasi vzele njen nageljček in se pri tem dotaknil njene roke. Ta dotik mi je čisto zmešal glavo. Na mah sem izgubil prisotnost duha in sem z nageljnom v roki zdirjal v bližnjo goščavo ter se tako skril dekletu in skupini ljudi na cesti. Še zahvalil se nisem dekletu za prekrasni dar.

Ko sem bil v goščavi na varnem in sem vse premislil, me je skoraj postalo sram tega, kar sem storil. Toda družbi z deklico je menda to zelo ugajalo, zakaj slišal sem prešeren smeh. Nato je družba veselih ljudi začela peti neko pesem, ki je nisem razumel in ki sem ji prisluškoval z utripajočim srcem, dokler se ni izgubila visoko pod vedrim nebom tega zgodnjega dne.

Potem je skupina ljudi izginila na drugo stran vrha in jaz sem ostal sam s svojimi ovcami. V samoti sem potem pretehtal vsako besedo, ki sem jo slišal na vrhu. Beseda »prvi maj« je bila

posebno poudarjena in se mi je vtisnila v spomin posebno močno. Saj sem tudi nagelj dobil od deklice za prvi maj.

To je bil moj prvi prvi maj.

(Lovro Kuhar - Prežihov Voranc)