Kresni večer na predvečer praznika dela

Na predvečer praznika dela so po vsej Sloveniji zagoreli številni kresovi, ki predstavljajo pomemben del slovenske tradicije. Kresovanje, ki poteka 30. aprila, ohranja bogato kulturno dediščino in povezuje preteklost s sodobnim časom.

Čeprav smo praznik dela v Sloveniji začeli praznovati v 20. stoletju, kot državni praznik pa je bil uzakonjen leta 1948, ima kresovanje pri nas precej starejše korenine. Gre za pomemben del nesnovne kulturne dediščine, ki sega v poganske čase. Ta običaj se je ohranil vse do danes in ni bil nikoli prekinjen. Sodobna kresovanja tako niso zgolj prikaz preteklosti, temveč nadaljevanje tradicije, prilagojene današnjemu času. Pomladni ognji naj bi simbolno pomagali soncu, da zasije v svoji polni moči.

Na Ravnah na Koroškem in v okolici so kresovi zagoreli na bližnjih hribih ter v vaških in krajevnih skupnostih, kjer so postavili manjše kresove. Kresni večer je bil zaznamovan tudi s postavitvijo mlajev po okolici mesta, ki predstavljajo pomemben simbol tega obdobja.

Osrednje kresovanje je letos potekalo na Poseki v organizaciji Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti. Za pripravo in postavitev kresa so poskrbeli člani Prostovoljnega gasilskega društva Ravne, organizatorji pa so na prireditvenem prostoru poskrbeli tudi za prijetno vzdušje z glasbo ansambla Posluh.

Kresovanje ostaja pomemben družbeni in kulturni dogodek, ki povezuje skupnost ter ohranja bogato dediščino za prihodnje generacije.