Voranc izpod Partljičevega peresa

V večnamenski dvorani v Kotljah je potekal izjemno prijeten literarni večer s Tonetom Partljičem, uglednim pisateljem in dramatikom. Z avtorjem obsežnega romanesknega dela Voranc – diptiha o življenju koroškega pisatelja in komunističnega idealista Prežihovega Voranca – se je pogovarjala Erika Breznik.

Dogodek je povezovala Tina Slemnik, program pa so s svojo ustvarjalnostjo bogato obogatili številni koroški ustvarjalci. Večer je zaznamovalo branje odlomkov iz Partljičeve knjige, ki ga je interpretiral Aljaž Verhovnik, ter člani KD Kotlje. Glasbeno toplino so večeru dodali Kvintet Ajda z ubranim petjem ter harmonikarji in Folklorna skupina KD Kotlje, ki so navdušili s Kotuljsko polko.

Na odru smo prisluhnili tudi častnim gostom: veleposlaniku Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Damijanu Sedarju, Boži – Boženi Lesjak ter Vorančevi pranečakinji Danici Hudrap. Četrta gostja večera je bila Silvija Fužir, žena Leandra – Landija Fužirja, ki je Tonetu Partljiču podarila knjigo koroškega umetnika s samorastniško ustvarjalno držo, najbolj prepoznavnega po likovnih interpretacijah Prežihovih junakov.

Scenarij prireditve je pripravila Milena Mesner, za čudovito scensko podobo v ozadju pa je poskrbel Tilen Breznik.

Bil je lep, topel in spoštljiv večer pod Goro – goro, ki jo je Voranc tako zelo ljubil, prav tako kot ljudi pod njo.

…………………………………………………………

O knjigi 𝙑𝒐𝙧𝒂𝙣𝒄

Pred nami je prvi del Partljičevega obsežnega romanesknega diptiha o življenju koroškega pisatelja in komunističnega idealista Prežihovega Voranca. Zgodba se začne s pretresljivo slovesnostjo leta 1950 – s pogrebom, kakršnega Koroška še ni videla. Iz te mogočne uvodne slike nas pripoved popelje v pisateljevo mladost.

Spoznamo mladega Voranca, ki zapusti skromni, a ljubeči dom. Partljič z občutkom zariše like matere, očeta in bratov, nato pa pripoved vodi v prelomne čase prve svetovne vojne. Voranc se najprej znajde med črnovojniki, zatem na krvavi fronti pri Doberdobu, kjer doživi svoj ognjeni krst.

Na Južnem Tirolskem dezertira iz avstro-ogrske vojske, vojna izkušnja pa ga trajno zaznamuje. Po koncu vojne se pridruži mladim delavskim upornikom, postane eden prvih slovenskih komunistov in si ustvari družino – a svoje življenje še naprej v celoti posveča boju za pravičnejšo družbo.

V Partljičevem značilnem humorju je zapisano tudi njegovo delo v ilegali: skrb za knjige, pomoč tovarišem pri skrivnih prehodih čez mejo v Avstrijo in nazadnje še njegov lastni umik tja.

𝑶 𝒂𝙫𝒕𝙤𝒓𝙟𝒖

Tone Partljič (1940), pisatelj in dramatik iz Maribora, je literarno pot začel v šestdesetih letih z družbenokritično kratko prozo. Širši javnosti se je v spomin vtisnil z gledališkimi komedijami, med katerimi posebej izstopajo Ščuke pa ni, En dan resnic in kultna Moj ata, socialistični kulak, za katero je prejel Grumovo nagrado.
Za izjemen komedijski opus je bil nagrajen tudi s Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Po upokojitvi se je posvetil obsežnejšim proznim delom, predvsem romanom, v katerih ostajajo prepoznavni njegov humor, toplina in kritičen pogled na družbo. Še vedno je poročen z Milko.