»Če je strast, vizija in ekipa, se vse da!«

Na Ravnah na Koroškem se je začela mednarodna razvojna konferenca o soustvarjanju dediščine prihodnosti

Ravne na Koroškem so ta teden postale stičišče evropskih in domačih strokovnjakov, ustvarjalcev ter predstavnikov mest, regij in industrijskih središč, ki razmišljajo o prihodnosti prostorov industrijske dediščine in pišejo uspešne zgodbe industrijske preobrazbe tako prostorov kot regij. Mednarodna razvojna konferenca Soustvarjanje dediščine prihodnosti: Utrip industrijske preteklosti, vizija prihodnosti, ki poteka v prenovljeni Stari železarni, je več kot le dogodek. Je začetek mednarodnega programa, ki želi Staro železarno umestiti na zemljevid evropskih inovacijskih in kulturnih središč.

Dogodek organizira Zavod Iskriva v sodelovanju z Občino Ravne na Koroškem, Koroškim pokrajinskim muzejem, Srednjeevropsko potjo železa, ZKŠTM Ravne in Geodetskim inštitutom Slovenije.

Prvi dan je minil v znamenju vizije in povezovanja, drugi dan pa se bo konferenca prevesila v aktivno sodelovanje, namenjeno oblikovanju konkretnih pobud in projektov. Udeležence so uvodoma nagovorili dr. Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem, mag. Tadej Pungartnik, direktor Koroškega pokrajinskega muzeja, dr. Karla Oder, kustosinja Koroškega pokrajinskega muzeja in predsednica Srednjeevropske poti železa ter Saša Jelen, vodja turizma pri Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne. Župan dr. Tomaž Rožen je izpostavil pomen prenove Stare železarne, ki po njegovih besedah predstavlja »novo, zelo pomembno epizodo razvoja tega prostora kot kulturne dediščine, hkrati pa odpira pot premislekom, ki sodijo v prihodnost – v turizem, znanost, inovativnost, umetnost in kulturo, daleč onkraj klasičnega predstavljanja dediščine«. Direktor KPM Tadej Pungartnik je dodal, da si želijo, da Stara železarna postane »novo urbano središče, prostor srečevanja domačinov in obiskovalcev. Ne le muzej, temveč prostor znanja in povezovanja, kjer preteklost postane navdih za prihodnost«. Dr. Karla Oder je ob tem poudarila veselje, da se dogodek odvija prav na Ravnah na Koroškem: »Zanimivo je spoznavati prakse iz drugih držav in preko slednjih graditi možnosti sodelovanja. V Stari železarni vidim veliko priložnost za inovativne digitalne predstavitve in doživetja jeklarske proizvodnje ter vključevanje različnih skupin prebivalcev.« Saša Jelen je ob izpostavljeni odgovornosti, ki jo čuti ob prevzemanju koordinacije programa v Stari železarni, poudarila ambicioznost vizije prostora in prihodnjih vsebin.

Jutro je zaznamovala vizija in pogovor o mestih prihodnosti ter vlogi kulture kot gonila razvoja. Sogovornice omizja Kreativna mesta prihodnosti: Kultura kot gonilo razvoja Renata Zamida, direktorica Centra Rog, Marina Batog, CEO Maket Better in predstavnica romunskega mesta Reșița in mag. Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost, so soglasno poudarile, da je kultura ključni temelj trajnostne prihodnosti. Pri tem je Renata Zamida izpostavila, kako zelo je pri oživljanju tovrstnih centrov, kot je Stara železarna, pomembno vključevanje lokalne skupnosti: »Vsaka razvojna zgodba potrebuje podpornike doma. Le če prebivalci začutijo, da je to njihova zgodba, jo bodo ponosno ponesli naprej – od ust do ust.« Mag. Anja Zorko je osvetlila, da je projekt Stare železarne »izjemno zanimiv tudi v okviru Novega evropskega Bauhausa, ki spodbuja sodelovanje skupnosti in trajnostni razvoj.« Ob tem pa dodala: »Najpomembnejša popotnica pa je: ne nehajte sanjati. Tudi najmanjši kraj lahko postane privlačen, če ima ambiciozne in kakovostne vsebine.« Razsežnost industrijske preteklosti je v svojem pogledu povzela tudi Marina Batog, ki je predstavila transformacijo romunskega mesta Reșița: »Dediščina nas uči razmišljati dolgoročno. V prostoru, ki je živel skoraj 400 let, občutiš ponižnost. Vprašaš se, kaj lahko sam dodaš tej zgodbi, da jo poneseš v prihodnost.«

Poseben navdih je bila zgodba francoskega mesta Loos-en-Gohelle, ki jo je predstavila Valentina Hernández, predstavnica mesta. Mesto iz nekdanje premogovniške regije Nord-pas-de-Calais, ki se je po zaprtju rudnikov sredi osemdesetih let znašlo pred izgubo identitete, je danes evropski primer preobrazbe v zeleno, odporno in družbeno vključujočo skupnost. Hernández je poudarila, da sta jasna vizija in vztrajnost pri povezovanju ključ do uspeha. Dr. Karla Oder iz Koroškega pokrajinskega muzeja Janja Širnik iz urada župana Občina Ravne na Koroškem in Saša Jelen, vodja turizma, ZKŠTM Ravne so celovito predstavile razvoj prenove Stare železarne in vizijo za prihodnost.

Vrhunec dneva je bil pogovor z izjemnimi in prodornimi slovenskimi ustvarjalci, ki s svojimi inovacijami presegajo nacionalne okvire. Z nami so bili: prof. dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije, dr. Maša Jazbec, umetnica, akademska raziskovalka, kuratorka in producentka, ki se ukvarja predvsem s področjem humanoidne robotike in vodi center Katapult Robotika, Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica ter Zdravko Pavlekovič, ravnatelj Srednje šole Ravne. Pavlekovič je poudaril pomen sodelovanja šol in gospodarstva pri razvoju in pogledu v prihodnost, pri čemer je predstavil projekt 'Z mladimi očmi – koroška podjetja od blizu', ki predstavlja pogled in izkušnje sodelovanja mladih z gospodarstvom Koroške regije. Dijaki so stopili iz učilnic v resnični svet dela ter se preizkusili kot raziskovalci, novinarji in ustvarjalci. »Sodelovanje s podjetji je prineslo dragocene izkušnje, sveže ideje in ponos na okolje, v katerem živimo. Knjiga, v kateri so zbrani vtisi, je dokaz, da je povezovanje šole in gospodarstva ključ do uspešne prihodnosti mladih, v večstransko korist.« Igor Miljavec je dodal nujnost zagotavljanja dostopnosti in vključevanja vseh ljudi v centre, kot je Stara železarna: »Invalidi smo lahko vsi ali pa nihče. Odvisno od tega, kako se počutimo. Res si želim, da se ne ukvarjamo z definicijo invalidov, ampak kako lahko prispevamo in doprinesemo okolju. Za vse se najde rešitev. Železarna je na pravi poti, da postane dostopna in prijazna za vse.« Dr. Tomaž Rodič je predstavil izjemne možnosti povezovanja znanosti, tehnologije in dediščine: od satelitskega opazovanja ekosistemov do možnosti rekonstrukcije kulturne krajine. »Že pred 40 leti smo naredili prvi digitalni dvojček kovaškega procesa. Načini opazovanja in modeliranja okolja so danes še naprednejši – in izjemno uporabni tudi za dediščino.« Dr. Maša Jazbec, ki v Trbovljah vodi Katapult robotiko, pa je dejala: »Danes našim otrokom ni treba na Japonsko, da bi se ukvarjali in navduševali nad robotiko, saj jim to ponujamo v Trbovljah.« Na vprašanje, kako se uresničujejo cilji, je strnila ključno misel dneva: »Strast, vizija in ekipa – pa se vse da.«

Konferenca se nadaljuje v petek, 21. novembra 2025. Med drugim bodo prisotni predstavniki organizacije Trans Europe Halles (Švedska), mreže, ki združuje evropske projekte oživljanja industrijskih in zapuščenih prostorov. Posebej pričakovano je srečanje z dr. Juretom Knezom,  predsednikom in soustanoviteljem podjetja Dewesoft, ustanoviteljem podjetniškega pospeševalnika Katapult ter pobudnikom projekta Mesto akrobatov, in mag. Zoranom Pozničem, županom Občine Trbovlje, ki bosta skupaj predstavila enega najuspešnejših primerov sodelovanja med občino in gospodarstvom na poti industrijske preobrazbe v Sloveniji, ki v Zasavju odpira povsem nov razvojni zagon. Celoten program najdete TUKAJ. Več o govorcih TUKAJ.

Ravne na Koroškem tako te dni ne povezuje le spomin na jeklo ampak predvsem vizija prihodnosti, v kateri ima industrijska dediščina novo življenje, skupnost pa nov ponos.

Organizator in partnerji:

Dogodek poteka v okviru projekta BauNOW, ki je sofinanciran s strani programa Interreg Mediteran, ki spodbuja zelene investicije v industrijski prehod. Dogodek poteka v sodelovanju s projekti NONA, SteelCityZen in CAST, sofinanciranih s strani programa Interreg Podonavje.